Pogovor znanega britanskega novinarja Piersa Morgana s slavnim slovenskim filozofom Slavojem Žižkom je trajal skoraj 40 minut. Foto: Youtube
Pogovor znanega britanskega novinarja Piersa Morgana s slavnim slovenskim filozofom Slavojem Žižkom je trajal skoraj 40 minut. Foto: Youtube

V oddaji Piers Morgan Uncensored (posnetek najdete tukaj) sta se sogovorca, četudi najverjetneje nista enakih političnih prepričanj, večinoma vendarle strinjala. Žižek je med drugim opomnil: "Demokracija, pravni sistemi, človekove pravice (…) V večini primerov jim sledimo in jih upoštevamo, vendar vanje ne verjamemo, ne jemljemo jih resno." Žižek je sicer dejal, da se ima za zmerno konservativnega komunista in dodal "s komunistom pa mislim to, da se globalni kapitalistični sistem približuje nekakšni krizi".

Rusko-ukrajinski konflikt in vloga Zahoda
Glede vprašanja rusko-ukrajinskega konflikta je filozof pozval, naj se javnost pobliže seznani, kdo je na evropskih tleh deležen podpore Vladimirja Putina. "Rusija na Zahodu podpira zgolj radikalne, desničarske voditelje, Le Pen v Franciji in AfD v Nemčiji," je opomnil in dodal, da "Putin v nobenem pogledu ni levičar. Je temačen, konservativen, religiozen fanatik". Morgan in Žižek sta se strinjala, da je ukrajinska predaja jedrskega orožja, ki so jo izvedli v času Jelcinove vladavine, odstranila vse ovire za rusko invazijo.

Sorodna novica Žižek po odmevnem govoru na odprtju frankfurtskega sejma: "Moral bi biti še ostrejši."

Žižek je poudaril, da se Rusija zelo jasno označuje za imperialno državo. "Dlje kot bomo to tolerirali, grozljivejše bo končno soočenje. Prav zato moramo brati tudi ruske medije," je opomnil. Po njegovi oceni se Rusija povsem odkrito vrača k verskemu fundamentalizmu in v skladu s tem vojno v Ukrajini predstavlja kot "vojno krščanske civilizacije proti demonskemu satanizmu". Prepričan je, da bi moral zato Zahod prekiniti "svojo igro podpiranja Ukrajine, vendar zgolj do določene meje, da ne bi pretirano zmotili Rusije in da ne bi s tem preveč škodovali našemu življenjskemu standardu".

"Antisemitski podpornik Hamasa" in "nežni liberalni sionist"
O aktualnem stanju na Bližnjem vzhodu je Morgan dejal, da je edina stvar, o kateri bi se morali strinjati vsi dejstvo, da "je dogajanje na Zahodnem bregu povsem neupravičeno", s čimer se je strinjal tudi Žižek. Glede sebe je poudaril, da ni utopist in ne pravi, da "bi moral Izrael ukiniti tajno službo. Pravim le, da bi morali obe strani sprejeti, da sta obsojeni na sobivanje. Če tega ne bosta storili, bodo ljudje na obeh straneh zgolj umirali." Dodal je, da se mu zdi nepojmljivo, da je on sam ob takšni situaciji označen za antisemitskega podpornika Hamasa, a istočasno tudi za nežnega liberalnega sionista.

Pretirana prebujenska ideologija in kultura črtanja
Ob tem sta prišla tudi do vprašanja svobode govora, ki je ob tovrstnih situacijah vse bolj ogrožena. "Najbolj prizadeta pa je liberalna, zmerna levica," je bil nedvoumen Žižek ter ob tem opomnil na pojava (pretirane) prebujenske ideologije (ang. wokeism) in kulture črtanja (ang. cancel culture), ki sta na delu še posebej v ZDA. Poudaril je, da "ob tem, ko učijo o inkluzivnosti in raznolikosti, pa počnejo prav nasprotno. Vse, ki mislijo drugače, izključujejo. Pravil ne poznaš vnaprej in tako ne veš, zaradi česa te bodo morda lahko črtali. (...) V resnici sta nova populistična desnica in levičarska kultura črtanja dve plati istega kovanca."

Glede izida predsedniških volitev v ZDA je slovenski filozof dejal, da se mu zdi povsem mogoče, da bi znova zmagal Donald Trump. Ob tem je dodal, da sam sicer ni njegov velik podpornik, a hkrati ni popolnoma proti njemu. "Nikoli ne bi smeli pozabiti, da Trumpov populizem ni kar tako padel z Lune, temveč da je rezultat neuspeha blaginje liberalne leve ameriške družbe. Tu se je nekaj zalomilo," je dejal in poudaril, da je to tudi težava Joeja Bidna. Po Žižkovih besedah bi moral biti nauk za ameriško zmerno levico, da ne sme zgolj tekmovati proti Trumpu, temveč bi si morali zmerni levičarji raje "zastaviti vprašanje, kaj sami počnejo narobe, da imajo tako močan val populizma".

Sorodna novica Musk sporočil, da je podjetje Neuralink prvič uspešno vstavilo vsadek v človeške možgane

In še težava z Elonom Muskom ...
Sledilo je tudi vprašanje, zakaj Žižek zatrjuje, da mu je Elon Musk uničil spolno življenje. Leta 1949 rojeni filozof je odvrnil, da gre za "neuralink, se pravi za idejo vzpostavitve računalniškega stika z našimi možgani. Sčasoma torej ne bi več potrebovali niti jezika. Vendar ali ni spolnost nekaj, kar za svoj obstoj potrebuje jezik? (...) Spogledovanje, erotične igrice, vse to uspeva prav v tej vrzeli, ki nastane med izrečenim in neizrečenim. Torej tistim, na kar morda zgolj namignemo. Kaj bi se torej zgodilo v družbi, v kateri so naše misli neposredno povezane? Posameznika, ki bi si nemara bila všeč, bi se zgolj spogledala, informacije pa bi se neposredno prenesle od mene do drugega posameznika, a zame to ni več spolnost."