Drugo
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 11 glasov Ocenite to novico!
Cerkev sv. Petra ne velja le za radovljiško znamenitost, temveč tudi za enega najpomembnejših slovenskih kulturnih spomenikov iz obdobja gotike. Foto: BoBo
V treh delovnih akcijah župnije so pri sanaciji pomagali tudi krajani. Foto: BoBo

Znamenita radovljiška cerkev spet statično varna

Pomemben kulturni spomenik z novimi temelji in stebri
11. januar 2017 ob 16:53,
zadnji poseg: 11. januar 2017 ob 20:18
Radovljica - MMC RTV SLO/STA

Potem ko so v cerkvi sv. Petra v Radovljici leta 2015 ugotovili veliko nevarnost rušitve kora, je po dokončani statični sanaciji znamenita cerkev spet varna.

Župnija je ob pomoči ministrstva za kulturo in radovljiške občine zbrala potrebna sredstva, da je v preteklih mesecih utrdila temelje in zamenjala nosilne stebre.

"Prvotno smo računali, da bo treba zamenjati le nekaj stebrov, ki nosijo pevski kor, vendar se je pokazalo, da je stanje bistveno slabše, kot smo mislili," je povedal radovljiški župnik Andrej Župan, ki se je oddahnil, ko so tik pred novim letom sklenili dela in je zdaj cerkev znova statično varna. Več kot eno leto pa je kor pred rušitvijo varovala zaščitna lesena konstrukcija.

Tri delovne akcije domačinov
"Zdaj so temelji utrjeni in postavljeni so novi stebri, ki držijo plato kora," je pojasnil in dodal, da je gradbena dela izvedlo podjetje Gradbeništvo Franc Novak iz Moravč, veliko pa so v župniji s pomočjo domačinov postorili sami. Organizirali so namreč tri delovne akcije, v katerih so maja lani s kora odstranili orgle in z njega odnesli še veliko drugega materiala.

Kljub prostovoljnemu delu je celoten strošek sanacije stal okoli 115.000 evrov. Z ministrstva za kulturo so v župniji prejeli sredstva, s katerimi so lahko pokrili polovico gradbenih del, 17.000 evrov je prispevala radovljiška občina, sama župnija pa je zbrala več kot polovico potrebnih sredstev.

Kot je pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik, občina vsako leto prek razpisa za sakralne objekte nameni 20.000 evrov, sredstva pa delijo po prioritetah. Lani je imela prednost zagotovitev statične varnosti v radovljiški cerkvi, za katero je odštela 17.000 evrov.

Sledi polepšanje notranjosti
Cerkev sv. Petra ne velja le za radovljiško znamenitost, temveč tudi za enega najpomembnejših slovenskih kulturnih spomenikov iz obdobja gotike. Zato je celotna sanacija potekala v sodelovanju s kranjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Po zagotovitvi statične varnosti je ostalo še nekaj dela za polepšanje notranjosti cerkve. Potrebna bodo sklepna fina dela, beljenje in prenova ornamentov ter dokončanje zida na koru, postavitev ograje in izdelava ometov in podov. Šele zatem bodo na kor znova namestili orgle Franca Goršiča iz leta 1889, ki jih bodo ob tej priložnosti tudi prenovili.

Medtem za glasbeno spremljavo v cerkvi uporabljajo pozitiv. Cerkev je namreč tudi v tem času dobro obiskana. Kot pravi župnik, se nedeljske maše običajno udeleži okoli 400 ljudi, v cerkev pa pride tudi veliko turistov. Poleg tega v njej pogosto organizirajo različne koncerte, privlačna pa je tudi za poroke.

VIDEO
Obnova radovljiške cerkve
A. K.
Prijavi napako
Komentarji
tuintam
# 12.01.2017 ob 01:37
Pred prenovo pred desetletjema se je meni zdela cerkev lepša. Takrat je delovala poslikava zelenkasto, kakor tuf in kakor cvetje, ki v poslikavi dominira, bolj lahkotno. Sedaj je poslikava rjavkasta (anemična). Zelo lep je bil pa tudi Vurnikov glavni oltar, narejen malo po vzoru na kamnitega, ki ga je za blejsko cerkev sklesal arhitektov oče. Sedanji baročni oltar je baje bolj originalen . A je oltar Ivana Vurnika daleč lepši. Po mojem bi lahko imeli malo več pietete do tako kvalitetnega ustvarjalca.
conanbarbarian
# 11.01.2017 ob 17:23
Kdo je placal, Vatikan ? Ne, ne Slovenci ! Pa se zemljo vam mo pobrali, denarja m ne mislimo vrniti, ne placujemo davkov, vi nas financirate :)
vnk
# 11.01.2017 ob 17:16
Z ministrstva za kulturo so v župniji prejeli sredstva, s katerimi so lahko pokrili polovico gradbenih del, 17.000 evrov je prispevala radovljiška občina

Sicer se mi zdi prav, ker gre za našu skupno kulturno dediščino, ampak RKC rada na takšne prispevke malce pozabi.
grapar
# 11.01.2017 ob 18:31
Torej so božji temelji bolj krhki in kot vidim jim tudi denar ateistov ne smrdi.
Kazalo