Do nadaljnjega bo uvoz umetniških del Dana Favina precej drag. Foto: EPA
Do nadaljnjega bo uvoz umetniških del Dana Favina precej drag. Foto: EPA
Constantin Brancusi: Ptica v prostoru (1923)
Ameriški zbiratelj Edward Steichen se je moral dve leti pravdati, preden je sodišče leta 1928 priznalo, da je abstraktno delo Ptica v prostoru Constantina Brancusija zares umetniško delo.

Umetnostnozgodovinska stroka Dana Flavina uvršča med minimalistične kiparje. Samouk, ki od leta 1963 sestavlja kompozicije iz fluorescentnih svetlobnih cevi, uporablja jasne oblike, urejene v preproste likovne rešitve. Sam naredi načrt postavitve, izpeljejo pa jo električarji. Velja za eno bolj prepoznavnih imen sodobne umetnosti. Pa je sploh umetnik? Evropska komisija je pred kratkim sprejela odločitev, ki bo razveselila marsikoga, ki se zgraža nad 'umetniškostjo' dela nekaterih avtorjev, ki kot umetniki dobivajo subvencije.
Ne da bi bilo konservativni, a neko mejo je treba postaviti … Morda je EU sicer pretiraval. Evropska komisija je namreč sklenila, da Flavinove luči niso umetniško delo in da morajo zato galerije, ki te luči uvažajo iz Flavinovih ZDA v Evropsko unijo, plačati celoten davek na dodano vrednot in ne reduciranega davka, ki sicer velja pri nakupu umetniških del. "Same instalacije ne moremo imeti za umetniško delo, šele svetlobni efekt, ki se zgodi v galeriji, je nekaj umetniškega," je zapisano v sodbi komisije.
Dolga zgodovina pravdanja glede (ne)umetniškosti
Zgodovina prerekanja glede davkov na umetniška dela, ki se laikom morda ne zdijo zares umetniška, je kar pestra. Najbolj razvpit pa je bil primer uvoza skulpture Constantina Brancusija, ki se mu je uprla samoumevna prevlada človeškega telesa v kiparstvu. Biftek je bila beseda, s katero je označeval večstoletno zalogo figuralnega kiparstva, katerega naj bi po Brancusiju 19. stoletje prignalo do pretiranega in plehkega nasprotja.
No, ko je leta 1926 ameriški fotograf in zbiratelj Edward Steichen kupil bronasto različico znamenite Brancusijeve skulpture Ptica v prostoru, je ameriška carina presodila, da to ni umetniško delo. Zato so Steichnu zaračunali carino v višini 40 odstotkov cene kipca. Plačal je za tisti čas vrtoglavih 600 dolarjev. Sledilo je dolgotrajno pravdanje na sodišču. Leta 1928 je Steichen zmagal. Sodnik je 'priznal' da je Ptica v prostoru umetniško delo: "Čeprav je 'to' precej težko povezati s ptico, pa je vendar potrebno priznati, da je pogled na skulpturo prijeten in da je skulptura tudi zelo ornamentalna."