Zavod 2012 se je sicer s finančnimi težavami spopadal ves čas projekta, trenutno se soočajo z zamikom plačila od ustanovitelja, zaradi česar zavod koproducentom dolguje veliko izplačil, nobenih informacij in zagotovljenega financiranja pa nimajo za delovanje zavoda v času od 1. januarja do 1. julija 2013, je povedala generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer v intervjuju za STA. Do tega datuma naj bi zavod deloval in končal projekt, kar vključuje tudi "evalvacije, pospravljanje stvari na svoje mesto, zaznavanje učinkov in njihovo vpletanje v dolgoročen razvoj kulture v mestu in regiji", če podpore za to ne bo, se bo projekt predčasno končal.
Omejenost javnega zavoda in finančne negotovosti
Kot eno ključnih težav pri izpeljavi projekta je Žilič Fišerjeva navedla nesmotrno obliko organizacije za izvedbo projekta. Drugi EPK-ji namreč tega ne izvajajo prek javnega zavoda, saj je projekt časovno omejen, institucija javnega zavoda pa je pri tem zelo ukalupljena. V nasprotju z drugimi EPK-ji, kjer začnejo projekt delati z institucijo, ustanovljeno pet let pred začetkom projekta, pri nas struktura ni bila konsolidirana še niti eno leto pred začetkom projekta, številne kadrovske menjave v vodstvu in drugih organih zavoda pa so še dodatno destabilizirale razmere in onemogočale učinkovito delo.
Druga stalnica EPK-ja pri nas, ki je ključno bedela nad projektom, je bila negotovost na polju financiranja. Zaradi velikega zamika plačil od ustanovitelja je ogrožen obstoj določenih koproducentov, zavod pa lahko doleti tudi možnost izvršb. Ker so programe in sklenitve koprodukcijskih pogodb potrdili programski svet in svet zavoda, ustanovitelj pa je potrdil zahtevke ter obveznosti do zavoda, bo občina ta denar sicer morala zagotoviti, a z zamudo povzroča veliko gneva in socialnih stisk.
Maribor postalo ena izmed 10 "top" destinacij 2012
Generalna direktorica zavoda je že ves čas opozarjala tudi na pomanjkanje sredstev za promocijo, zaradi česar se je včasih zdelo, da so se številni dogodki razpršili in porazgubili v javnem dogajanju, a kot meni, so bili kljub temu uspešni tudi pri promociji. Pri oglaševanju posameznih dogodkov so se osredotočili predvsem na usmerjanje pozornosti javnosti na informacijske točke, pa tudi na splet, kjer je bilo mogoče najti vse potrebne informacije, koproducenti pa so se s pogodbo zavezali, da bodo izvedli promocijo dogodkov.
"Menim, da smo s tem proračunom naredili izjemno veliko. Spomnimo se pomladi 2011, ko se za EPK v drugih delih Slovenije ni vedelo, ali pa se je nanj gledalo kot na izrazito negativen projekt. Po mnogih dejstvih sodeč je zdaj slika drugačna." Dodaja še, da se je mednarodna pojavnost Maribora in partnerskih mest zaradi EPK-ja izrazito povečala, mesto je bilo prepoznano kot ena izmed desetih top destinacij v letu 2012, obisk turistov pa se je povečal nad pričakovanji.
"Če smo spodbudili samozavedanje državljanov, smo dosegli cilj"
Projekt je veliko sled pustil tudi za prebivalce Maribora in partnerskih mest. Veliko ljudi je videlo tudi povezavo med EPK-jem in trenutnimi uličnimi protesti v Mariboru. Žilič Fišerjeva se vsekakor strinja, "da mesto po letu 2012 ne bo nikoli več takšno, kot je bilo pred tem letom". "Če je ta projekt spodbudil samozavedanje meščanov in državljanov, demokratizacijo mnenj in javni dialog, spodbudil to, da se ljudje bolj zavedajo soodgovornosti do kreiranja tega prostora," so z doseženim zelo zadovoljni. Ves čas so s svojim delovanjem omogočali izražanje mnenj in stališč in če je ta okvir spodbudil prebivalce, da izkoristijo svojo pravico do izražanja mnenj, je to velik dosežek za celoten projekt. "To je nekaj, kar je bilo v Sloveniji zelo potrebno, saj smo bili priča močno razširjeni apatiji, še posebej pri mladih."
Mesta, ki so bila vključena v projekt EPK-ja, so bila s samim dogajanjem, pa tudi s koprodukcijami in sodelovanjem z mednarodnimi institucijami, postavljena v središče pozornosti mednarodne javnosti in s tem so vsi, ki delajo v teh mestih, dobili priložnost, da so vidni navzven, kar je še posebno pomembno za vse, ki želijo delati v širšem evropskem prostoru.
Najpomembnejši trajnejši učinek na mesto
Izpostavila je tudi projekte, ki so pomembno prispevali k trajnejši kreativnosti in podobi mesta, kot je sodelovanje umetnosti in znanosti prek Univerze v Mariboru ter vse dejavnosti znotraj sklopa Urbanih brazd, v katerem so se osredotočali na socialna, ekološka, gospodarska in kulturna vprašanja skozi trajnostno naravnane politike ter s sodelovanjem z lokalnimi in četrtnimi skupnostmi, izobraževalnimi in socialnimi ustanovami ustvarjali primere dobrih praks alternativne in avtonomne produkcije za opolnomočenje skupnosti in krepitev kulture sobivanja. Trajnostne učinke v mesto prinaša tudi nedavno ustanovljen Center alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), edina infrastruktura, ki ji je uspelo zaživeti v času EPK-ja.
EPK je spodbujal tudi prostovoljstvo, ki je po besedah Žilič Fišerjeve izjemno bogastvo družbe, vrednota in norma, ki jo moramo negovati v prihodnje. Enega izmed "mentalitetnih presežkov" tako po njenih besedah vsekakor predstavlja več kot 7.000 ur prostovoljnega dela različnih generacij.
Želi si, da bi se Maribor še naprej razvijal in nadaljeval začrtani kulturni in socialni razvoj; da bodo osnovne in srednje šole tudi v prihodnjih letih imele še kakšen kulturni dan več, tako kot v času EPK-ja; da bodo vodstvo mesta in ponudniki storitev v njem poskrbeli, da bo Maribor še naprej živahno mesto s široko ponudbo, tako da bodo turisti še vedno prihajali vanj. Če je projekt Evropske kulturne prestolnice zares pustil sledi v miselnosti prebivalcev vseh vključenih mest in zarezal v mišljenje možnosti izražanja kreativnosti, potem to ne bi smelo biti težko, ali pa se bodo prebivalci vsaj trudili, da se bogastvo kulture v vseh vidikih, ki ga je EPK prinesel, ne bo utišalo brez odziva.
Kultura kot razvojni moment
Pomembno je "zavedanje kreativnega potenciala meščanov, še posebej za mlade." In čeprav mladi, žal, vedno bolj zapuščajo Maribor, končuje optimistično - z željo, da je EPK v mladih spodbudil zavedanje, da lahko najdejo priložnost za razvoj tudi v tej regiji ter tudi širše zavedanje, da kultura premore razvojni moment - da deluje kot neka iskra, ki omogoči, da se na drugih ravneh stvari dogajajo s hitrejšim tempom.
Samozavest za povezovanje in lastno dejavnost
To se je pokazalo tudi pri povezovanju s partnerskimi mesti, ki so bila ob začetku projekta na različnih bregovih. Povezovanje je zagotovo dobra priložnost tudi za prihodnost, na primer pri kandidiranju na evropskih razpisih. Kajti ob koncu projekta bi lahko rekli, da je država z do zdaj največjim deležem financiranja projekta, svojo podporo že izrazila, v prihodnosti pa je treba podpreti dejavnosti, ki so pozitivne za celotno regijo. Povezovanje na področju kulture in tudi povezovanje različnih področij (umetnost, izobraževanje, raziskovanje) tako nadaljuje razvoj celotne regije in vzporedno z Evropo stopa po poti kreativnosti, pomembnega elementa razvoja sodobne družbe.