Direktor berlinskega filmskega festivala Dieter Kosslick je Lanzmanna označil kot "enega največjih dokumentaristov" vseh časov.

Kot je pred današnjo podelitvijo nagrade v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP dejal Lanzmann, je počaščen, ker bo prejel častnega zlatega medveda v državi, ki jo je s svojim antologijskim filmom 40 let po holokavstu pomagal "osvoboditi".

"V 12 letih, ko sem snemal ta film, so me spremljale številne težave, zaradi katerih sem projekt skoraj opustil; vztrajal sem predvsem zaradi misli, da bo Shoah film, ki bo Nemcem pomagal, da se osvobodijo," je dejal 87-letni režiser. "Mislil sem, da bo Nemcem pomagal, da se spoprimejo s svojo grozljivo preteklostjo. Ne pozabimo, da so molčali mnogo, mnogo let. Neizmernost zločina jih je utišala, da niso mogli spregovoriti niti o lastnem trpljenju," je še povedal.

Težka, a pozitivna nemška recepcija
Film, ki vključuje intervjuje s preživelimi žrtvami holokavsta in je bil posnet v več koncentracijskih taboriščih, je leta 1986 premiero doživel prav v Berlinu. "Spomnim se, da so bile tri ali štiri projekcije. Dvorane so bile polne in ljudem so se tresla kolena. Težko jim je bilo gledati in meni je bilo zelo težko film pokazati," je dejal Lanzmann. "Vsake toliko časa je kdo vstal in pomislil sem: 'Odhaja, ne zdrži več.' A je odšel iz dvorane, dvakrat povlekel cigareto in se vrnil." Projekcijam so sledile celonočne razprave z mladimi.

Dokumentarizem brez kakršnih koli arhivskih posnetkov
Dobrih devet ur dolg film temelji izključno na pričevanjih tistih, ki so holokavst preživeli – bodisi taboriščnikov, bodisi nacističnih krvnikov, bodisi prebivalcev krajev, kjer so stala taborišča. Zanimivo je, da v celem filmu ni niti enega arhivskega posnetka. Paradoks, ki ga je avtor doživel ob pogovorih po predvajanju filma, pa je, da so si ob pričevanjih preživelih gledalci pogosto predstavljali znane arhivske posnetke plinskih celic, okostenelih trupel ali koščenih preživelih, konvojev z interniranci itn., ki so jih posneli sami nacisti oziroma zavezniki, ko so odkrili grozljivo resnico. Kljub vsakršni odsotnosti takšnih slik so gledalci "videli" zgodovinske podobe, ki so se jim vtisnile v vizualni zgodovinski spomin.

Vračanje k isti tematiki
Lanzmann trenutno končuje štiri ure dolg film o taborišču Theresienstadt na Češkem, v katerem je bilo zaprtih skoraj 150.000 ljudi.

Lanzmann je po Kosslickovih besedah s "svojo odslikavo nehumanega ravnanja in nasilja, antisemitizma in njegovih posledic ustvaril novo vrsto filmske in estetske raziskave". "Čutimo se počaščene, da smo ga lahko nagradili," je še dejal Kosslick.

Lanzmann se je rodil v Parizu leta 1925 judovskim staršem. Sodeloval je v francoskem odporniškem gibanju. Po vojni je poučeval na novoustanovljeni Svobodni univerzi v Berlinu. V krogu filozofov Jean-Paula Sartra in Simone de Beauvoir je predstavljal pomemben del intelektualnega življenja v Franciji.