Kriminalna drama Killing Them Softly nas preseli v neimenovano ameriško velemesto, ki je na svoji koži občutilo najhujše posledice gospodarske krize: hiše so zapuščene, izložbe trgovin prazne, za preživetje pa se borijo vsi, od najmanjših tatinskih rib pa do najvplivnejših mafijcev. Film v režiji Andrewa Dominika, pri katerem Pitt sodeluje tudi kot koproducent, se v Cannesu te dni poteguje za zlato palmo. Brad - z Dominikom sta sodelovala že pri vesternu The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford - igra neusmiljenega plačanega morilca Jackieja Cogana, ki ga na pomoč pokliče naveza več mafijskih družin; znebiti se namreč hočejo dobro organizirane skupinice kvartopircev, ki goljufajo pri pokerju z velikimi vložki.

Morilec mehkega srca
Naslov, ki sicer najbrž asociira na zimzeleno klasiko Roberte Flack, je referenca na Jackiejev "modus operandi" - svojim žrtvam skuša povzročiti čim manj nepotrebne bolečine in trpljenja. Pred kamero so se sicer sprehodili tudi obrazi, ki jih z gangstersko tematiko povezujemo malo bolj kot Brada Pitta: omeniti velja tako Raya Liotto kot tudi Jamesa Gandolfinija.

Dežela pogumnih, dežela svobodnih ... pa je res?
Politično aktualna poanta filma je nezgrešljiva: v ozadju brnijo televizijska poročila, novice hreščijo iz radia v taksiju, pogovori pa se vedno znova vračajo h krizi, političnim napakam, pohlepu in sesutim sanjam; režiser je vključil celo odlomke predsedniških kampanj Obame, McCaina in Busha iz leta 2008, v katerih obljubljajo, da se bodo resno lotili gospodarskega vprašanja. V enem izmed prizorov proti koncu se Jackie vrže v vročičen napad na Thomasa Jeffersona; očeta ameriške neodvisnosti obtoži laži in hinavščine. "Živim v Ameriki in v Ameriki si prepuščen samemu sebi. Amerika ni dežela, ampak posel."

Sprehod v republikanskih čevljih
Pitt je na tiskovni konferenci pred premiero vseeno poudaril, da filma sam ne vidi kot napada na predsednika Obamo. "Sam se nagibam bolj proti levi in rad bi razumel lastne predsodke, zato nimam nič proti likom, ki imajo drugačne nazore od mojih," pravi. "Očitno živimo v času velike ideološke razklanosti, zato me zanimajo stališča, ki gotovo niso ... moja lastna." Pitt se je še posebej spotaknil ob ameriško politiko, kjer gre po njegovem mnenju večkrat "za to, da ta ali ona stran zmaga v prepiru kot pa za dejanska vprašanja".

"Osvežujoče jih je kdaj dobiti po nosu"
Ray Liotta je ob vsem skupaj pristavil še, da se je osvežujoče v gangsterskem spopadu enkrat znajti na tisti strani, ki jo dobi po nosu. Igra namreč neškodljivega markieja, ki mu podtaknejo krivdo in ga na koncu za goljufijo pri pokru tudi kaznujejo. "To, da je enkrat nekdo drug pretepel mene, je bila prav dobrodošla sprememba. Še najtežje je bilo to, da sem moral tipoma, za katera sem vedel, da bi ju zmogel, pustiti, da me tepeta. To je najtežje - da te pretepata dve majhni glisti."