Na canskem festivalu se v boju za zlato palmo že dolgo ni soočilo toliko filmskih "težkokategornikov" - Michael Haneke, Ang Lee, Jane Campion, Quentin Tarantino, Ken Loach, Lars von Trier ... Kako se bo izšlo, bo znano danes zvečer - mnogi pa napovedujejo, da bi zlata palma kaj lahko že drugo leto zapored šla v roke Francozov, in sicer Jacquesu Audiardu za temačno zaporniško dramo Un prophète (to bi bilo za Francijo silno zmagoslavje, saj je bil Razred lani prvi francoski zmagovalec festivala po več kot dvajsetih letih).

Med kritiškimi favoriti sta tudi pretresljiva črno-bela drama Michaela Hanekeja Das weisse Band, študija zlobe v neki nemški vasici na predvečer prve svetovne vojne, ter Bright Star, biografski film o Johnu Keatsu v režiji Novozelandke Jane Campion. K Hanekeju se stavnice nagibajo tudi zato, ker je predsednica režije letos francoska igralka Isabelle Huppert, ki je leta 2001 nagrado za najboljšo vlogo v Cannesu dobila prav za svoj nastop v Hanekejevi Učiteljici klavirja.

Za eno najpomembnejših filmskih nagrad na svetu se torej potegujejo kar štirje režiserji, ki zlato palmo že imajo doma (Tarantino, Campionova, Von Trier in Loach) ter sedemnajst takih, ki nanjo še čakajo. Naj osvežimo spomin:

Antichrist, Lars von Trier (Danska)
Bright Star, Jane Campion (Velika Britanija)
Los abrazos rotos / Broken Embraces, Pedro Almodóvar (Španija)
Kinatay/ Butchered, Brillante Mendoza (Filipini)
Soudain le vide / Enter the Void, Gaspar Noé (Francija)
Fish Tank, Andrea Arnold (Velika Britanija)
Inglourious Basterds, Quentin Tarantino (ZDA)
A l'origine / In the Beginning, Xavier Giannoli (Francija)
Looking for Eric, Ken Loach (Velika Britanija)
Mapa de los sonidos de Tokyo / Map of the Sounds of Tokyo, Isabel Coixet (Španija)
Un prophète / A Prophet, Jacques Audiard (Francija)
Chūn fēng chén zuì de wǎn shàng / Spring Fever, Lou Ye (Kitajska)
Taking Woodstock, Ang Lee (ZDA)
Bakjwi / Thirst, Park Chan-Wook (Južna Koreja)
The Time That Remains, Elia Suleiman (Palestina)
Les herbes folles / The Wild Grass, Alain Resnais (Francija)
Vincere / To Conquer, Marco Bellocchio (Italija)
Vengeance, Johnnie To (Hong Kong)
Face, Tsai Ming-Liang (Tajvan)
Das weisse Band / The White Ribbon, Michael Haneke (Avstrija)

Škandal(čk)i, zvezde in potoki krvi
Največja "novica" letošnjega festivala je bila premiera Trierjeve nasilne drame Antichrist, ki je med občinstvom izzvala odhode iz dvorane, žvižganje in menda celo omedlevico; film je v soboto dobil posebno "antinagrado" ekumenske žirije (zaradi domnevne mizoginije v filmu), ki jo je festivalski direktor Thierry Fremaux že jezno zavrnil kot poskus cenzure.

Kri je prav tako v potokih lila v Žeji, fantazijskem trilerju Parka Chan-Wooka o duhovniku, ki je obenem vampir, Soudain le vide, film Gasparja Noéja (spomnimo se ga po mučni drami Nepovratno), katerega dogajanje je postavljeno v Tokio, pa je z eksplicitnimi prizori spolnosti in splavljenega fetusa prav tako izzval nekaj protestnih odhodov iz dvorane.

Zloglasno bleščavi sprevod vseh mogočih zvezd na rdeči preprogi je bil letos malce bolj umirjen, so pa francosko riviero kljub vsemu s svojo prisotnostjo počastili, denimo, Brad in Angelina pa tudi Penelope Cruz, Martin Scorsese, Jim Carrey in mnogi drugi.

Zunaj tekmovalnega sporeda so predvajali še zadnji film, v katerem je nastopil pokojni Heath Ledger, The Imaginarium of Doctor Parnassus (režiral ga je Terry Gilliam, ki je na festivalu napovedal tudi vrnitev k pred času opuščenemu velikopoteznemu projektu o don Kihotu).

Nekaj "vzporednih" sekcij nagrad že poddeljenih
Veliko nagrado (Grand Prix) Tedna mednarodne kritike, najstarejše vzporedne sekcije canskega festivala - v poštev zanjo pride samo režiserjev prvi ali drugi film - je že v petek zvečer prejel 32-letni francoski režiser Nassim Amaouche za prvenec Adieu Gary. Film je postavljen v nekdanje industrijsko mesto, že dolga leta zapuščeno, kjer pa se je nekaj prebivalcev vendarle odločilo ostati. Grand Prix znaša 5000 evrov, o nagradi odločajo novinarji, ki glasujejo ob koncu projekcij sedmih izbranih filmov.

V sklopu Tedna kritike so podelili še nagrado Društva avtorjev scenske glasbe (SACD) belgijski režiserki Caroline Strubbe za Lost persons area, veliko nagrado TV-mreže Canal+ za kratki film je prejel Šved Patrick Eklund za Slitage, nagrado za odkritje, podeljuje jo Kodak, grafičnemu studiu H5 za kratki film Logorama.

V sekciji Directors Fortnight (Štirinajst dni režiserjev) je kanadski režiser Xavier Dolan za prvenec I Killed My Mother zgodbo o težavnem odnosu med 16-letnim fantom in njegovo materjo prejel tri nagrade. Avstrijca Rainer Frimmel in Tizza Covi sta za delo La Pivellina dobila nagrado Europa Cinema Prize. Iraški film Whisper with the Wind Šahrama Alidija, pripoved o poštarju v gorah Kurdistana, je prejel nekaj manjših priznanj.

Ana Jurc