Rapa Šuklje, ki ji bodo nagrado podelili v petek, spremlja slovensko kulturno sceno od prvih povojnih let. Leta 1948 se je zaposlila na Radiu Ljubljana in od takrat s kritičnim pogledom opazuje filmske, gledališke in literarne dogodke v Sloveniji in po svetu, so zapisali v utemeljitvi.
"Bila sem tako rekoč zločinka. Premenjala sem že dve kratkotrajni zaposlitvi in obe zapustila z lastno odpovedjo; to pa je štelo v tistih udarniških časih kar za dezerterstvo," se svojih začetkov spominja Šukljetova, ki bo prihodnje leto praznovala 90 let. "Torej bi se ne smela čuditi, da me je tedanji direktor, Janez Eržen, sprejel ves mračen s pištolo v roki […] In naj sem se še tako trudila, da bi prikrila svoj sramotni strah, mislim, da se mi je glas pošteno tresel, ko sem odgovarjala na številna vprašanja tega vstopnega intervjuja. Nazadnje je direktor pištolo vendarle povesil. 'No, prav,' je rekel, 'vzeli te bomo. Za preizkus pa napiši spodobno reportažo iz kake tovarne.' Ljubi bog, reportažo! Niti pojma nisem imela, kaj ta beseda pomeni! … Na srečo je bil direktor Eržen nestrpne narave in me je že čez dva dni poklical po telefonu. Naj se takoj oglasim. V literarni redakciji potrebujejo okrepitev, reportažo naj za zdaj pustim ob strani. Kolikšno olajšanje! Priplesala sem na Radio in se predstavila šefu literarne redakcije Vasji Ocvirku in stisnila roko kolegi Milenku Šobru. Mize zame nista imela, dela pravzaprav tudi ne, pozdravila pa sta me prijazno in pri priči sem postala član radijske družine. Čudovit občutek," še pove.

Filmsko tematiko na Radiu je nagrajenka urejala kar 24 let, vse od leta 1957. Pripravljala je dnevna poročila s puljskega festivala, pozneje pa še kritična poročila z beneškega, canskega in berlinskega festivala. Leta 1960 se je struktura filmske oddaje spremenila, število filmov je preseglo zmogljivosti enega samega ocenjevalca, oddaja se je osredotočila na tri, štiri filme, ki so jih ocenili trije ocenjevalci v sobotni oddaji Po kinu se dobimo. Ta je nadomestila oddajo Na platnu smo videli. Stalnica oddaje je postala implementacija filmske glasbe.
Protest poslušalcev vrne oddajo na radijski spored
Še danes pa vztraja oddaja z nič manj vztrajnim imenom Gremo v kino (tega si je zamislil Veno Taufer), ki je nastala oktobra 1961. V tem času so poslušalci lahko slišali ocene tekočega filmskega sporeda, intervjuje s slovenskimi, jugoslovanskimi in tujimi igralci, poročila s festivalov in t. i. filmska pisma iz domačih in tujih krajev, ki so jih sodelavci oddaje obiskali. Oktobra 1971 je bilo filmsko gradivo razdeljeno na tri oddaje na vseh treh radijskih programih, ki pa so kasneje, z izjemo Gremo v kino, zamrle. Tudi ta oddaja je doživela svoj pretres, in sicer 1978., ko je poleti tri mesece sploh ni bilo na programu. Takrat so se v nekaj pismih uprli poslušalci, protest pa je izrazilo tudi Društvo slovenskih filmskih delavcev. Upor je bil ploden.

Večno mlada kritiška misel
"Rapa Šuklje, dolgoletna urednica in sodelavka te oddaje, je nedvomno starosta slovenske filmske publicistike, čeprav se morda dami ne spodobi zapisati, da je starosta, kajti kot je nekoč na Akademiji za igralsko umetnost dejal pokojni baletni mojster Pino Mlakar: 'Dame so vedno mlade!' Tako, kot je kritiška filmska misel Rape Šuklje vedno mlada in aktualna," so v Svetu revije Ekran zapisali še v utemeljitvi. Pa tudi, da jo filmski ustvarjalci poznajo po duhovitih, iskrivih in analitičnih zapiskih o filmu ter po več desetletij trajajočem urejanju radijske oddaje o filmu Gremo v kino, ki je od svojih začetkov doživljala relativno malo sprememb. Prav v redni tedenski oddaji Gremo v kino se bodo v petek ob 18.15 na 1. programu Radia Slovenija pogovarjali z Ekranovo nagrajenko.