Morda bodo dobri stari slovenski filmi med knjižne platnice zvabili kakega bralca več. Foto: RTV SLO
Morda bodo dobri stari slovenski filmi med knjižne platnice zvabili kakega bralca več. Foto: RTV SLO
Prizor iz filma Jara gospoda
V Jari gospodi Bojana Stupice je nastopil tudi starosta slovenske igralske srenje, Stane Sever.
Maja Weiss
Maja Weiss se je v zgodovino slovenskega filma zapisala kot prva režiserka celovečerca. Foto: RTV SLO

Festival Fabula, ki od 23. januarja vzgaja bralno kulturo v Ljubljani, Mariboru, Postojni, Izoli in Kopru, študentska založba (v sodelovanju z Dnevnikom) vodi že tretje leto. Ker so ga predvsem letos poskušali prekvalificirati v bolj odmeven in mednaroden projekt, so dogajanju dodali še filmsko pripoved. Med 12. in 26. februarjem bo na drugem programu Televizije Slovenija na sporedu mini retrospektiva devetih slovenskih celovečernih filmov, posnetih po domačih literarnih predlogah.

Ah, slovenski film ...
Besedna zveza "slovenskega filma" pogosto, vsaj v zadnjih letih, pri gledalcih naleti na skeptično zavijanje z očmi. Splošni konsenz je, da obstaja "tipično slovenski film"- zgodba o malem človeku, počasno dogajanje in turobno vzdušje. Take in podobne stereotipe v zadnjem času pomaga rušiti množica nagrad, ki jih najnovejši slovenski filmi dobivajo na tujih festivalih, po drugi strani pa nostalgija, s katero se oziramo na pretekle dosežke domače filmske produkcije.

Filmi kot dodatek, ne nadomestilo knjig
Kot se za literarni festival spodobi, se bo februarska retrospektiva osredotočila na filme, ki so nastali po literarnih predlogah. Kot prvi je raznolikost slovenskega filma 12. 2. dokazoval film Jara gospoda Bojana Stupice iz leta 1953. Tej zgodbi meščanskega življenja, ki jo je navdahnil roman Janka Kersnika, bo sledil socialni realizem: na valentinovo, 14. 2., bodo na sporedu Tri zgodbe, nekakšen omnibus režiserjev Janeta Kavčiča, Igorja Pretnarja in Franceta Kosmača iz leta 1955 (scenariji so nastali po zgodbah Antona Ingoliča, Miška Kranjca in Prežihovega Voranca).

Že dan kasneje, 15. 2., bo prišla na vrsto žalostna zgodba o stiski Samorastnikov, filmska različica povesti Prežihovega Voranca, ki jo je na filmsko platno leta 1963 prenesel Igor Pretnar.

17. 2. bo retrospektiva naredila korak, velik dve desetletji: film Pustota, posnet po predlogi Vladimirja Kavčiča, je Jože Gale posnel leta 1982. Še pet let mlajši je film Hudodelci Francija Slaka, posnet po romanu Marjana Rožanca.

Zadnji teden slovenske filmske fabule bodo sklenili Vaški učitelj Maje Weiss iz leta 1993 (po predlogi Janija Virka, na sporedu 21. 2.), dan kasneje Črna orhideja Matjaža Klopčiča (v film je prelil vojno novelo Edvarda Kocbeka). Klopčič se je prav tako podpisal pod Sedmino (po predlogi Bena Zupančiča). Zadnje mesto sporeda je pripadlo pisatelju, ki mnogim predstavlja sinonim "slovenstva", Ivanu Cankarju. Film Idealist, ki bo na sporedu 26 .2. je, tako kot Vorančeve Samorastnike, režiral Igor Pretnar. Vsi filmi se bodo začenjali med 22. in 23. uro.