Foto:
Foto:
Noč čarovnic Johna Carpenterja
Noč čarovnic prikazuje običajne najstnike. In nič drugega.

John Carpenter strogo nasprotuje kakršnemu koli vladnemu nadzoru nad vsebino filmov. Naj so ti še tako grozljivi in nasilni, vedno so odsev kulture, v kateri nastanejo. To velja tudi za grozljivke. Carpenterjeva izjava je bila odziv na poročilo Zvezne komisije za komunikacije, v katerem je zapisano, da nasilje v filmih spodbuja nasilno vedenje otrok in da je zato treba uvesti nadzor nad nasilnimi vsebinami v medijih in filmih. Komisija sme zdaj nadzirati le opolzkost in uporabo neprimernega jezika.



Nespremenjeno mnenje od leta 1978
Prepričanje Johna Carpenterja, da filmi niso kaj dosti več kot parafraza resničnosti, ni nova. Izrazil jo je že kmalu po premieri grozljivke Noč čarovnic leta 1978. Kot je to v navadi, so filmski kritiki začeli hitro modrovati, kaj je Carpenter s filmom o psihopatskem morilcu Michaelu Myersu, ki vznemiri umirjeno stanovanjsko naselje, želel sporočiti. "Modreci" so hitro ugotovili, da je grozljivka, ki je nemudoma postala uspešnica, alegorija vrednote spolne čistosti in nevarnosti vdajanja spolnim pustolovščinam. Carpenter jih je hitro postavil na laž: "Rečeno je bilo, da sem s filmom podal nekakšno moralno izjavo. Verjemite mi, nisem. V Noči čarovnic sem za značaje preprosto izbral običajne najstnike."