Oglas
Ko je Širin Nešat napovedala zgodbo svojega filma, so vsi pomislili, da gre za zgodbo, ki se dogaja danes. A Nešatova je odkimala in pojasnila, da je raje izbrala prvi padec tuje vlade, ki ga je zakuhala ameriška Cia.
Iranka upa, da se bo spet potrdilo, da je zgodovina najboljša učiteljica. Želi si, da bi se Zahod ozrl nazaj in spoznal, da je krivda za zdajšnje stanje na Bližnjem vzhodu v precejšnji meri tudi njegova.Adijo, Mosadek, pozdravljena nafta!
Film bo odpotoval v leto 1953, ko so ameriške in britanske tajne službe zrušile vlado premierja Muhameda Mosadka - vzrok je bila seveda nafta. Mosadek je namreč nacionaliziral naftno industrijo, ki je bila do takrat pod britanskim nadzorom. Američanom to seveda ni bilo všeč in poskrbeli so, da se nacionalizacija ni zgodila. Skupaj z Britanci so v Iranu zrežirali državni udar, odstavili Mosadka, nafto pa na novo razdelili. Iran je dobil novega vladarja, šaha Rezo Pahlavija, ki se je obdržal do islamske revolucije leta 1979.
Iranka poziva Američane
Iranska filmska ustvarjalka je jezna, ker ljudje ne vedo veliko, kakšna je bila vloga predvsem Amerike v dogajanju na Bližnjem vzhodu po 2. svetovni vojni. "Nujno je, da Američani prenehajo misliti, da so najpametnejši in najboljši. Njihove vrednote niso univerzalne," pravi Nešatova, ki je že razkrila, da bo filmu naslov Poletje 1953 ali pa Ženske brez moških, kot je naslov v Iranu prepovedane knjige iranske disidentke Šahrnuš Parsipur. Knjiga je zaradi nazornega opisa ženske spolnosti po 2. svetovni vojni prepovedana.
Iran se bo "preselil" v Maroko
"Neverjetno je, da neka država 'zganja hudiča', ker država sovražnica razvija jedrsko orožje, sama pa je tista, ki ga je preizkušala in uporabila," govori iranska umetnica, ki zase pravi, da ni aktivistka, ampak le umetnica, ki hoče ljudem dopovedati, da "se v vsakem človeku skrivata človečnost in dobrota". Nešatova namerava film posneti februarja v Maroku, na ogled pa naj bi bil leta 2008. Umetnica v Iranu ni bila že od leta 1996, saj se boji, da jo bodo kaznovali zaradi njenega raziskovanja vloge spolov v islamski družbi. Živi v New Yorku, kjer so ji 12. oktobra podelili umetnostno priznanje Gish Prize - prejšnji nagrajenci so tudi Arthur Miller, Bob Dylan in Frank Gehry.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje