Brata Dardenne v drami, s katero za oskarja kandidira Belgija, zastavita eno najbolj perečih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepričamo, naj v času, ko si jo le stežka privošči, izbere solidarnost. Foto:
Brata Dardenne v drami, s katero za oskarja kandidira Belgija, zastavita eno najbolj perečih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepričamo, naj v času, ko si jo le stežka privošči, izbere solidarnost. Foto:
Srbski film Montevideo, se vidimo! je nadaljevanje priljubljenega Montevideo, bog te video iz leta 2010, ki je v regiji postal izjemna uspešnica v kinematografih. Foto: Kolosej
Lahko preostali kar pozabijo na visoke upe, če je v igri tudi letošnji dobitnik zlate palme? Foto: Reuters

Rekord v številu sodelujočih držav je tako "padel" že tretje leto zapored (lani je bilo v igri 76 filmov, še leto prej pa 71). Akademija bo pet finalistov, ki so bodo potegovali za tujejezičnega oskarja 2015, sporočila 15. januarja (decembra pa bo znan širši izbor devetih nominirancev: šest mest bodo določili glasovi Akademije, tri pa odločitev izvršnega komiteja). Že 87. podelitev zlatih kipcev bo nato 22. februarja v Los Angelesu.

Slovenski kandidat za nominacijo je celovečerni prvenec Marka Šantića Zapelji me. Drama o družinskih odnosih, temnih skrivnostih in odraščanju, v kateri nastopata Janko Mandić in Nina Rakovec, je prejela že več nagrad, med njimi lani na Festivalu slovenskega filma vesno za najboljšo režijo. Še vedno jo lahko ujamete tudi v kinematografih.

Za letošnjo podelitev se je za nominacijo za tujejezičnega oskarja potegovalo 76 filmov; na koncu pa ga je dobil italijanski kandidat Velika lepota, dekadenten in razpoloženjski portret visoke rimske družbe režiserja Paola Sorrentina.

Z vsemi kandidati na kupu je seveda čas za prva ugibanja o morebitnih favoritih. Največkrat so omenjane črna komedija Wild Tales (Argentina, r. Damián Szifrón), pa Leviathan, presunljiva ruska drama o malem človeku in njegovem neuspešnem boju z mehanizmi Cerkve in države (Rusija, r. Andrej Zvjagincev), pa še turobna zakonska drama Force Majeure (Švedska, r. Ruben Ostlund), ki je na letošnjem canskem filmskem festivalu dobila nagrado un certain regard. Bi lahko slavil Xavier Dolan s svojo drzno analizo družinskih odnosov v Mommy (Kanada), ali pa morda Zimsko spanje (Turčija), s katerim je Nuri Bilge Ceylan letos osvojil zlato palmo v Cannesu?

Prav tako še velja omeniti kritiško hvaljeno, črno-belo študijo značajev Ida (Poljska, r. Pawel Pawlikowski), pa vizualno osupljivi Timbuktu (Mavretanija, r. Abderrahmane Sissako) ter seveda odmevno socialno dramo bratov Dardenne, Dva dneva, ena noč (Belgija, r. Jean-Pierre in Luc Dardenne) z Marion Cotillard v glavni vlogi.

Kaj pa preostali predstavniki nekdanje skupne domovine?
Hrvaška je v ZDA poslala komedijo Kavboji (r. Tomislav Mršic), Srbija prav tako stavi na smeh z drugim delom Montevideo, se vidimo! (r. Dragan Bjelogrlić), Bosna in Hercegovina pa na pretresljivo družinsko dramo o bolezni in duhovih vojne, Z mamo (r. Faruk Lončarević). Črna gora kandidira Otroke iz ulice Marksa in Engelsa (r. Nikola Vukčević), Makedonija zgodovinsko dramo Do konca (r. Stole Popov), Kosovo pa Tri okna in obešanje (r. Isa Qosja).

Letos je Akademija pravila prvič spremenila toliko, da bo na kipcu vgravirano tudi ime režiserja, in ne le zmagovalne države. Rekord za največ tujejezičnih oskarjev trenutno drži kar aktualna zmagovalka, Italija, ki je kipec dobila kar 14-krat, odkar je bila kategorija leta 1947 sploh vpeljana.