'Popogrebski je s svojim filmom poskrbel za čudovite posnetke, se posvetil podrobnostim in iz obeh protagonistov izvabil izjemni vlogi,' je v utemeljitvi nagrade povedala predsednica žirije Patricia Clarkson. Foto:
'Popogrebski je s svojim filmom poskrbel za čudovite posnetke, se posvetil podrobnostim in iz obeh protagonistov izvabil izjemni vlogi,' je v utemeljitvi nagrade povedala predsednica žirije Patricia Clarkson. Foto:
Film, ki so ga posneli v treh mesecih, je bil prva filmska vloga za Grigorija Dobrigina.

Ruski režiser Aleksej Popogrebski je z "globoko psihološko dramo, umeščeno v prepišno arktično pokrajino", včeraj domov odnesel priznanje za najboljši film letošnjega Londonskega filmskega festivala. Zgodba, v kateri Sergej Puskepalis in Grigorij Dobrigin igrata prijatelja, dolge mesece preživljata na meteorološki postaji na Arktiki, obenem pa neopazno, a vse globlje toneta v izolacijo in odtujenost, je letos nagrajena že drugič: na berlinskem festivalu sta protagonista skupaj dobila srebrnega medveda za najboljšo moško vlogo.

Ohladitev vremena ... in odnosov
Kako sem preživel to poletje je filmska adaptacija dnevniških zapisov arktičnega raziskovalca N. V. Pinegina iz leta 1912. Prestavi nas v samoto nekoč pomembne raziskovalne postaje v arktičnem polarnem krogu, ki je zdaj skoraj povsem opuščena. V njej živita le Sergej, izkušeni meteorolog, ki je tu preživel nekaj let in bi se rad le še vrnil k ženi in otroku, ter mladi Pavel, ki je prišel nedavno, da bi dal duška svoji pustolovski žilici. V neprijazni pokrajini kmalu "silovito trčita dva intimna, nasprotujoča si pogleda na prostor in čas", napoveduje katalog Liffa, in nekdanja kolega se počasi spremenita v sovražnika. "Scenarije pišem sam, kar mi pomeni najtežji del vsega procesa. Da razvijem zgodbo, dobesedno traja več let. Med procesom protagonisti postanejo del mene. Ali, bolje rečeno, deli mene se izoblikujejo in razvijejo v protagoniste, ki nato prevzamejo lastno življenje kot posamezna človeška bitja," je o svojem ustvarjalnem pristopu zapisal Popogrebski.

Preostali nagrajenci
Za najboljšega britanskega novinca so na 54. izdaji festivala, ki ga prireja Britanski filmski inštitut (BFI), izbrali režiserko Clio Barnard oziroma njen film The Arbor, ki tematizira življenje in delo pokojne britanske dramatičarke Andree Dunbar (1961-1990); naslov filma je sposojen od njene prve gledališke igre.

Barnardova je obenem prejela tudi nagrado Sutherland, ki jo podeljujejo režiserju z najbolj izvirnim prvencem na festivalu. Slovesna podelitev nagrad je bila v cerkvi sv. Luke iz 18. stoletja, med gosti pa je bilo mogoče videti tudi režiserja Martina Scorseseja, ki je imel ob tej priliki govor na čast britanskemu filmskemu arhivu.

Griersonovo nagrado je prejel dokumentarni film o danskih vojakih v Afganistanu, Armadillo Janusa Metza.

Danny Boyle odslej član Britanskega filmskega inštituta
Dobitnik oskarja, britanski režiser Danny Boyle (Revni milijonar), je bil za svoj življenjski prispevek k filmski kulturi nagrajen s članstvom v BFI-ju. Njegov najnovejši film, 127 Hours, bo nocoj tudi sklepna projekcija festivala. V biografski drami, o kateri se že zdaj govori v isti sapi z oskarji, James Franco igra plezalca Arona Ralstona, ki je bil več dni ukleščen v kanjonu Utah; da bi se rešil, si je moral odrezati roko.

Londonski filmski festival prirejajo od leta 1956. V nasprotju z elitnimi festivali, kakršna sta denimo tista v Cannesu in Benetkah, je v Londonu poudarek na širši dostopnosti dobrih filmov z vsega sveta. Letos je bilo na sporedu več kot 300 filmov iz približno 50 držav. Festival je 13. oktobra odprl film Never Let Me Go s Carey Mulligan, Keiro Knightley in Andrewom Garfieldom v glavnih vlogah.