Premierno predvajajo film Oči in ušesa boga v okviru EPK v Mariboru, na TV Slovenija pa si ga bo mogoče ogledati aprila. Foto: Zavod Maribor 2012
Premierno predvajajo film Oči in ušesa boga v okviru EPK v Mariboru, na TV Slovenija pa si ga bo mogoče ogledati aprila. Foto: Zavod Maribor 2012
Tomo Križnar
Film med drugim poudarja tudi pomen aktivizma, vlogo posameznika, kako veliko lahko naredi nekdo, ki mu ni vseeno, kaj se vsa ta leta dogaja v Sudanu. Foto: RTV SLO
Tomo Križnar povzdignil glas v Berlinu

Dokument trpke sudanske zgodovine, kot je film opisala soavtorica, režiserka Maja Weiss, so v okviru EPK-ja predvajali v mariborskem Kinu Udarnik, v Vetrinjskem dvoru pa je nato sledila okrogla miza.
Tomo Križnar, ki je ta teden v Berlinu pripravil protestno projekcijo, potem ko film ni bil vključen v festivalski sklop Cinema for Peace, pravi, da je takšen film zadnje upanje za ljudi, ki jih je svet pozabil. Zadaj so visoki geostrateški interesi, je prepričan, "zato se moramo organizirati navadni ljudje." Film je edinstven projekt, saj so žrtve vojne film soustvarjale, in kot je Križnar povedal v Odmevih, je to način, da sami pokličejo na pomoč. Podobno kot je to priložnost izkoristil begunec Filip Džasin, ki je povedal zgoraj zapisane besede.
Film Oči in ušesa boga - videonadzor Sudana je Križnarjevo dokumentarno pričevanje o skritem iztrebljenju afriških staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu. Film je nastajal med letoma 1997 in 2012. Po besedah Weissove gre za pričevanje Toma Križnarja od leta 1997 do danes in gre po eni strani za pogled v tematiko Sudana, obenem pokaže vse posledice vojne in tudi pomen aktivizma, "da lahko posameznik nekaj doseže, nekaj naredi".
Okrogla miza z vklopi z vsega sveta
Po projekciji filma Oči in ušesa boga - videonadzor Sudana, s katerim bo skušal Križnar dobiti donatorje in privržence, se bo torej na okrogli mizi novinarka Marjana Vončina pogovarjala s Križnarjem in Weissovo, s humanitarnim koordinatorjem darfurskih upornikov Suleimanom Jamousom, s Klemnom Miheličem iz humanitarne organizacije Hope, z novinarjem Boštjanom Videmškom in z Evo Tomič z ministrstva za zunanje zadeve. Pogovor bo dopolnilo več živih vklopov, med drugim visoke komisarke za človekove pravice OZN Navanetem Pillay, napovedano je oglašanje aktivistke in ambasadorke Unicefa v Afriki Mie Farrow iz New Yorka, britanskega aktivista in novinarja Petra Moszynskega, ki bo poročal iz begunskega taborišča Ida na meji med Sudanom in Južnim Sudanom, Jassina Hassana, predstavnika prostovoljske skupine Oči in ušesa v Nubskih gorah, ter drugih.

Več o tem, kaj se je dogajalo v Berlinu in zakaj film ni vključen na festival, si oglejte v priloženi videonovici.

Zakaj ni filma na Berlinalu?
Križnar in Weissova sta, kot je znano, ta teden obiskala Berlin, kjer naj bi po napovedih film predvajali tudi v programu Cinema for Peace, vendar ta ni bil uvrščen v program. Organizatorji zatrjujejo, da jim filma niso pravočasno izročili, vendar filmarja to zanikata. Možne razloge za to, da filma ni v programu, vidi Križnar v tem, da je nekdo film umaknil, ker je Sudan preobčutljiva tema in 'velika sramota sveta', ali pa je morda sekcija izgubila tisto pravo ostrino, saj predvaja filme, ki se ukvarjajo s 15 let starimi temami (na primer Angelinin film o vojni v Bosni in Bessonova pripoved o Aung San Su Či) in se ne ukvarjajo z resnično aktualnimi perečimi stvarmi, ki jih je treba takoj povedati. Torej takšnimi, kot so sudanski klici na pomoč, ki bi moral svet zares slišati ta trenutek, sta prepričana avtorja.
Tomo Križnar povzdignil glas v Berlinu