Dva argentinska filmofila sta v začetku tega leta v majhnem muzeju našla stare kolute filma, za katere se je izkazalo, da so del več kot 80 let starega kultnega filma Fritza Langa, Metropolis. O tem, da ima film prelomno mesto v filmski zgodovini, priča že podatek, da je to prvi film, ki ga je Unesco vključil v svoj register Spomin sveta, ki je namenjen ohranjanju kulturne dediščine izredne pomena za mlajše rodove.

Nerazumljen v svojem času
Metropolis, ki je bil posnet leta 1927 - postavljen pa v (ne več tako zelo) oddaljeno prihodnost, sto let pozneje - je po nekaterih ocenah še vedno eden najdražjih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih (če vračunamo inflacijo). Pred nami se razpre zgodba o človeštvu, ki leta 2026 živi v ogromnih avtokratskih mestnih državah. Ena izmed njih je Metropolis, ki jo z železno roko vodi John Fredersen. Gledalec zgodbo doživlja skozi oči Johovega sina Frederja, ki nekega dne spozna, da blaginjo prebivalcev nad površjem omogočajo in vzdržujejo fizični delavci, sužnji pod zemljo. Ko se Freder zaljubi v dekle iz podzemlja (ki je celo na čelu odporniškega gibanja), je konflikt neizogiben ...

Rezanje v imenu "gledljivosti"
Film, ki je bil ob nastanku dolg 4.189 metrov in je pri takratni hitrosti prikazovanja (24 slik na sekundo) trajal 153 minut, je ob prvem predvajanju spremljal 65-članski simfonični orkester. Vendar pa te različice niso nikoli predvajali, saj so konec leta 1926 film za potrebe ameriškega trga pri studiu Paramount skrajšali na „normalno“ dolžino (naloge niso zaupali Langu, ampak Channingu Pollocku). Vseeno je bil film komercialno čisti polom - tako pri kritikih kot pri občinstvu - in je matični studio skoraj uničil.

Zaradi vseh posegov v film se je v naslednjih letih pojavilo še več skrajšanih različic in kazalo je, da je približno četrtina integralne verzije dokončno izgubljena. Manjkajoče prizore so na projekcijah na raznih festivalih (tudi predlani v Ljubljani, na slovesni projekciji ob 10-letnici Kinoteke) nadomestili z besedilom, ki skrbi za povezavo celotne zgodbe.

Revizija zgodovine
Zdaj pa nemški časnik Die Zeit poroča, da je filmski distributer iz Buenos Airesa Adolfo Z. Wilson odkupil dolgo različico Metropolisa iz leta 1928 - ni sicer izvirnik, ampak kopija tega, prilagojena za 16-milimetrski projektor - ki je vsa ta leta nabiral prah v lokalnem filmskem muzeju. Odkritje sta najditelja (zaposlena v muzejskem arhivu) poslala na analizo v Nemčijo; iz fundacije Murnau so jim sporočili, da imajo nedvomno "pravo stvar".

Pred restavratorji je velik podvig
Strokovnjaki ne morejo napovedati, koliko časa bo trajala nova restavracija filma, znajo pa podobni projekti trajati tudi več let. "Bogatejši" bomo za nekje med dvajset in petindvajset minut filma, ki osvetlijo nekaj stranskih likov; našli so se tudi ključni prizori, ki razjasnijo zgodbo. Približno pet minut filma še vedno ostaja izgubljenih.

Ana Jurc