Ljubezensko zgodbo Like Crazy nekateri primerjajo z indiedramo (500) Days of Summer, kritiki pa se večinoma strinjajo, da bomo za Felicity Jones v prihodnosti še slišali. Foto:
Ljubezensko zgodbo Like Crazy nekateri primerjajo z indiedramo (500) Days of Summer, kritiki pa se večinoma strinjajo, da bomo za Felicity Jones v prihodnosti še slišali. Foto:
Drake Doremus
Drake Doremus v svojem zahvalnem govoru: 'To je zgodba o tiste vrste ljubezni, ki te spremlja celo življenje. Prve ljubezni nikoli ne pozabiš in moja je nocoj tu z menoj.' Foto: EPA
How to Die in Oregon
How to die in Oregon nesentimentalno prikaže resničnost evtanazije ter življenja zdravnikov, bolnikov in njihovih družin, ki morajo z njo priti v stik. Oregon je Peter Richardson izbral zato, ker je leta 1994 postal prva ameriška zvezna država, kjer je samomor z asistenco postal zakonit. Foto: EPA
Danfung Dennis
Danfung Dennis v svojem filmu Hell and Back Again ni toliko tematiziral neskončne vojne v Afganistanu, temveč je v ospredje postavil fizične in psihične bolečine, ki jih trpijo veterani, ko se po vrnitvi z bojišča skušajo vpeljati nazaj v svoje prejšnje življenje. Foto: EPA
Robert Redford
'Od nekdaj sem verjel, da obstaja občinstvo za neodvisni film,' je zadovoljen ustanovitelj festivala Robert Redford. 'Letošnji kvantni poskok v prodaji to samo potrjuje.' Foto: EPA

V ameriškem Park Cityju se je s podelitvijo nagrad v soboto končal 27., letos po mnenju kritikov menda kar navdahnjen in žanrsko razgiban filmski festival Sundance. Nagrado velike žirije za najboljšo ameriško dramo je dobil film Like Crazy Draka Doremusa. "To je film o neusahljivi ljubezni, ki te spremlja do konca življenja," je ob prevzemu nagrade za dramo o ljubezni med Američanom in britansko študentko, ki ji oblasti, potem kot jo zasačijo s pretečeno vizo, preprečijo vrnitev v ZDA. Felicity Jones je za svojo vlogo Angležinje Anne dobila tudi posebno priznanje. Like Crazy je pravzaprav že šesti film v Kaliforniji rojenega "čudežnega dečka", 27-letnega Doremusa. Na festivalu ga je odkupil studio Paramount, ki ga bo v redno distribucijo poslal še letos.

Najboljši ameriški dokumentarni film je postal How To Die in Oregon Petra Richardsona, ki je že med samim festivalskim dogajanjem dvigoval največ prahu v svoji sekciji. Pozornosti ni pritegnil samo s težavno tematiko upravičenosti samomora z asistenco, ampak tudi s posnetki bolnice na smrtni postelji, ki na koncu pred kamero vzame prevelik odmere zdravil in umre.

Tudi tokrat niso mogli mimo vojne tematike
Žiranti so podelili tudi nagrade za najboljše tuje filme. Najboljši tuji dokumentarec je po presoji velike žirije britansko-ameriški Hell and Back Again avtorja Danfunga Dennisa, ki pripoveduje zgodbo 25-letnega marinca, ki je v boju proti talibanom utrpel hude poškodbe. "To je za vse tiste, ki so se vrnili," je Dennis povedal v svojem zahvalnem govoru. Nagrado za najboljšo tujo dramo je prejela Norvežanka Anne Sewitsky za dramo o prešuštvujoči ženi in spolnem "prebujenju" v srednjih letih, Happy, Happy.

Nagrade je podeljevala tudi posebna žirija. Po njeni presoji je najboljša ameriška drama Another Earth Mika Cahilla, nagrado za najboljši ameriški dokumentarni film pa je dobil Being Elmo: A Puppeteer's Journey režiserke Constance Marks.

Najboljši tuji dokumentarec po mnenju posebne žirije nosi naslov Position among the stars nizozemskega avtorja Leonarda Retela Helmricha, ki v svojem ironično naslovljenem filmu prikaže vsakdan neke družine v slumu indonezijske prestolnice. Nagrada za najboljšo tujo dramo je pripadla Britancu Paddyju Considinu za film z naslovom Tyrannosaur.

Ljudstvo izbralo iranska Romea in Julijo
In nenazadnje: svojega favorita ne izbirajo samo različne žirije, ampak tudi gledalci. Najbolj všeč jim je bil Circumstance, ljubezenska drama o iranskih najstnikih, ki jima okolica preprečuje zvezo zaradi različnih kulturnih ozadij. "Igralski in tehnični ekipi sem naložila ogromno dela, preprosto zato, ker verjamemo v zgodbo, v človekove pravice in v umetniško izražanje," je ob prevzemu nagrade povedala režiserka Maryam Keshavarz. V sekciji dokumentarcev je publika najvišje ocenila film Buck, portret trenerja živali Bucka Brannamana, čigar življenje je navdahnilo tudi film Šepetalec konjem.

Na Sundance na lov za "naslednjo veliko stvarjo"
Festival Sundance, ki ga je ustanovil Robert Redford (ki je njegov glavni promotor še danes), je načeloma sicer posvečen neodvisnemu filmu - vendar v zadnjih letih vsakokrat pritegne vse večjo pozornost filmske industrije, ki v zasneženem Park Cityju išče nove talente - lani sta bila med zmagovalci festivala denimo drama Winter's Bone (Na sledi očetu) in dokumentarec Restrepo, ki sta letos vsak v svoji sekciji nominirana celo za oskarja. Strategija, ki jo je pred tremi leti napovedal Redford - vrnitev h lastnim koreninam, torej podpiranje neodvisnih, izvirnih glasov v filmski industriji - se je obrestovala: letošnji nabor filmov se lahko pohvali s povprečno zelo visoko ravnjo dovršenosti.

V sklopu festivala poteka tudi ena največjih filmskih tržnic na svetu. Velika večina filmov, ki jih predvajajo, ob prihodu namreč še nima distributerja. Sundance sicer slovi po prikazovanju najboljših novih dokumentarnih filmov.

Na letošnjem festivalu so prikazali okrog 120 filmov iz 29 držav. 95 filmov je doživelo svetovno premiero, 40 filmov pa je režijskih prvencev. Manjkal ni niti ščepec zvezdniškega prahu: v petek so na zadnjo premiero festivala denimo prispeli Channing Tatum, Ray Liotta, in Katie Holmes, ki so predstavljali triler The Son of No One režiserja Dita Montiela.