Slovenija se je s tem na pobudo Slovenskega filmskega centra pridružila mednarodnemu dogodku Najkrajši dan, ki se je leta 2011 začel v Franciji. Namen projekta je opozoriti na nekoliko zapostavljeno filmsko obliko.

Izhodiščna zamisel francoskega projekta je bila, da občinstvu po državi predstavi bogat repertoar kratkih filmov. Izbrali so 21. december, dan zimskega solsticija, najkrajšega dneva in najdaljše noči v letu. Po velikem uspehu v Franciji je pobuda dobila mednarodni značaj, saj se je maratonu kratkih filmov pridružilo že 16 držav.

Po krivici zapostavljen žanr
Na Slovenskem filmskem centru so se za dogodek, posvečen samo kratkim filmom, odločili glede na to, da so kratki filmi precej zapostavljeni in večinoma predstavljeni zgolj kot predfilm kakemu celovečercu, je pojasnila Ana Lampret. Nôči kratkih filmov se je pridružila tudi RTV Slovenija, ki bo na večer zimskega solsticija na svojem programu prav tako predvajala kratke filme.

Slovenska kinoteka bo na najdaljšo noč prikazala 31 filmov v petih različnih sklopih. Prvi sklop bo ponudil pet klasikov iz zgodovine slovenskega kratkega filma: Strupi (režiser Mako Sajko, 1964), Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk (Karpo Godina, 1970), Tri etude (Jože Pogačnik, 1971), Burja (Jože Bevc, 1979) in Ognjišče molka (Matjaž Klopčič, 1993).

V drugem sklopu bodo na ogled filmi sodobnih režiserjev: Vrtoglavi ptič (Sašo Podgoršek, 1997), Na sončni strani Alp (Janez Burger, 2008), Lovec oblakov (Miha Knific, 2009) in Kdo se boji črnega moža (Janez Lapajne, 2012).

Sledili bodo trije študentski filmi, v četrtem sklopu, posvečenem animaciji, bo na ogled devet filmov za odrasle, med njimi Čikorja an kafe (Dušan Kastelic, 2008), Mrtvaški ples (Koni Steinbacher, 2010) in Boles (Špela Čadež, 2013). Peti sklop, ki se bo začel po polnoči, bo sestavljen iz kratkih filmov neodvisne produkcije.

V štirinajstih dvoranah Art kino mreže bodo ponekod vrteli otroški program, drugje sklop filmov za odrasle, nekateri pa oba sklopa. Program za otroke predstavlja osem animiranih filmov, sklop za odrasle pa štiri kratke filme, so sporočili iz filmskega centra.

Akcija se bo nadaljevala
Direktor Slovenskega filmskega centra Jožko Rutar je prepričan, da je Noč kratkega filma "izvrsten primer, kako se lahko v sodelovanju med različnimi javnimi institucijami, strokovnimi združenji, nacionalno televizijo ter mrežo kinematografov ustvarja dogodek, ki pozitivno promovira določeno filmsko formo in slovensko filmsko ustvarjalnost". Predvsem pa je projekt po njegovem mnenju "priložnost, da si filmski ljubitelji po vsej Sloveniji, zlasti pa mladi, v svojem lokalnem kinu ogledajo filme, ki zaradi svoje dolžine nimajo takšnega dosega gledalcev, kot jih imajo celovečerci".

Po napovedih Lampretove bodo akcijo nadaljevali tudi naslednja leta.