Stone, ki je v preteklosti razburjal z vsem, od prikaza krvoločnosti na Wall Streetu (Wall Street) in teorije zarote o umoru JFK-ja (JFK) do filmskega portreta Georgea Busha (W), svoje naklonjenosti venezuelskemu predsedniku niti najmanj ne skriva: "Kar koli že govorijo, resnica je vendarle ta, da Hugo Chávez in njegova vlada prerazporejata denar v korist ljudstva, pomagata ljudem, skratka nista tam zato, da bi pomagala bogateti in debeliti se velikim podjetjem; in to je najvažnejše."

V svojem dokumentarnem filmu Stone zavrača "dezinformacije", ki po njegovem mnenju prevladajo v ZDA vsakokrat, ko beseda nanese na Huga Cháveza. "Želel sem razkriti skriti obraz zgodovine neke dežele, in sicer ZDA, ki je zastrupljena z lažmi," je dejal Stone.

O svobodi tiska malo drugače
V filmu odkriva "klobčič traparij", ki jih o Hugu Chavezu "vsak teden" zapisujeta New York Times in Washington Post. Stone trdi še, da je svoboda tiska v Venezueli večja kot v ZDA. "Tam lahko rečete, kar vam pade na pamet. Tu, na primer, ni mogoče izreči misli 'Treba bi bilo zrušiti Obamo'," je oster režiser.

Kakšno zatiranje opozicije neki!
Zgodbe opozicije, češ da v Venezueli zapirajo radijske postaje, so laž, še prepričuje Stone, ki priznava, da brezmejno občuduje "borca Chaveza", čeprav je čisto mogoče, da pri tem včasih izgubi občutek za kritično ostrino.

Radijske postaje "so zaprli iz tehničnih razlogov", prepričuje Stone in pojasnjuje: "Med več tisoč radijskimi postajami so jih trideset zaprli zaradi tehničnih težav, zaradi težav z avtorizacijo in kršenja zakonov." Tiste, ki delujejo, pa "večinoma nasprotujejo Chavezu, zato ni treba pretiravati," se jezi.

Stone ocenjuje, da ima venezuelska opozicija na razpolago dovolj različnih sredstev za razširjanje svojega mnenja in da ji niti slučajno ne grozi, da bi jo utišali: "Pojdite na YouTube in tam boste o Chavezu našli samo svinjarije. Ravno zato je bila potrebna protiutež tej zgodbi," je povedal režiser Oliver Stone. Razmere v Venezueli je skušal prikazati subtilno. "Pomembno je biti preprost," ocenjuje režiser, ki se mu zdi, da želijo nasprotniki sprememb v Latinski Ameriki debato zaplesti bolj, kot je v resnici.

Deset let pred ZDA?
"Ko sta Chavez in brazilski predsednik Lula prišla na oblast, sta dejala: 'Želimo obvladovati svoje naravne vire, imeti nafto zase, plin zase, pripadata ljudstvu. Dobičke želimo razdeliti ljudstvu.' In to sta tudi storila," je še povedal Stone.

"Deset let so pred ZDA," obžaluje režiser. "Tu puščamo, da naftne družbe pokradejo vse in dobičke spravijo v žep. In kaj počnejo? Plačujejo same sebe, plačujejo delničarjem, delijo si velike plače, ničesar pa ne storijo, da bi pomagale prebivalstvu."

Druga plat najtemnejših zgodovinskih poglavij
Stone, ki je svoja prva dva oskarja za režijo dobil za filma o vietnamski vojni (Platoon leta 1986 in Rojen četrtega julija tri leta pozneje), je pozneje svoj revizionistični pristop obrnil na ameriške predsednike, od Richarda Nixona (Nixon, 1995) do Gorgea Busha (W, 2008). V dokumentarnih vodah je dvigoval prah s svojimi načrti za snemanje dokumentarnih filmov o ameriških "dežurnih" sovražnikih Fidelu Castru in seveda Hugu Chávezu. Dolga leta je skušal tudi iranskega predsednika Ahmadinedžada pripraviti do tega, da bi sodeloval pri nastajanju dokumentarca o svojem življenju in politični karieri, sicer pa je januarja letos napovedal snemanje dokumentarne serije Oliver Stone's Secret History of America (Skrivna zgodovina Amerike), s katero bo skušal "liberalizirati" Hitlerjevo javno podobo in uperiti prst v ameriške korporacije, ki naj bi nosile velik del krivde za vzpon nacionalsocializma v Nemčiji.
Stone napoveduje, da bo razgalil vojaško-industrijsko mrežo, ki jo je v filmu JFK okrivil za umor predsednika in za katero zdaj trdi, da skuša v svojo past po poti predhodnikov zvabiti tudi Baracka Obamo.