Avtor, ki ga na začetku snovanja novega filmskega dela veliko bolj kot zgodba zanimajo in fascinirajo posamezne situacije, je pri svojem drugem celovečercu izhajal iz podobe družinskega psa, izgubljenega v neprijaznem tropskem okolju. Foto: Liffe
Avtor, ki ga na začetku snovanja novega filmskega dela veliko bolj kot zgodba zanimajo in fascinirajo posamezne situacije, je pri svojem drugem celovečercu izhajal iz podobe družinskega psa, izgubljenega v neprijaznem tropskem okolju. Foto: Liffe

Če bi bil to slovenski film - pa ni - bi bil gotovo najboljši slovenski film zadnjih let.

Marcel Štefančič Jr.
Družinski film
"Pri filmu imam rad eksperimentiranje s klasično dramsko strukturo in zanimalo me je, kaj bi se zgodilo, če bi v najbolj dramatičnem trenutku, na vrhuncu, ko gledalca najbolj zanima, kako se bodo stvari razpletle, naredil rez in dogajanje prestavil na eksotičen otok, kjer se pes, ki ga prav tako poznamo, vsaj 20 minut filma sam bori za življenje." Foto: Liffe

Z ljubljansko nefestivalsko premiero bo film začel redno distribucijo po slovenskih kinih. Omerzu je želel v filmu secirati družino, a brez moraliziranja. Družinski film je zato, kot življenje samo, poln nepričakovanih preobratov. Projekciji bo sledil pogovor z režiserjem.

Družinski film je zgodba "povsem vsakdanje" družine, ki jo močno načel usoden razvoj nepredvidenih dogodkov. Oče in mama, ki sta svojima najstnikoma očitno zaupala dovolj, da sta ju pustila sama doma, se kar naenkrat nehata oglašati z jadralskega izleta na drugem koncu sveta. Mulca, ki sta se do tistega trenutka ukvarjala s svojimi lastnimi težavami, morata začeti delovati kot odrasla ...

Z Omerzujem smo se o Družinskem filmu pogovarjali, ko se je z njim odprl lanski festival Liffe:

"Gledalcu bi rad preprečil, da se udomači v mojem filmu"


Omerzu je pred slovensko premiero filma v sklopu lanskega Liffa povedal, da je skušal pri nastajanju filma razumeti tako starše kot otroka: "Nisem jih hotel predstaviti v luči obsojanja. Bolj sem se trudil preko elips in časovnih preskokov pokazati, da se v življenju velikokrat zelo nenapovedano, brez priprav, nekaj zgodi, a se v bistvu ne zavedamo ali si ne priznamo, da so določene stvari že ves čas prisotne. Potem pa se ti dogodki pojavijo kot deus ex machina."

V Kinodvoru so zapisali, da je Družinski film eksistencialna pustolovščina, v kateri Omerzu "duhovito in lucidno analizira mehaniko družinskih odnosov in vlogo družine v družbi".

Slovenci kot partnerji za kamero
Film je nastal v češko-nemško-slovensko-francosko-slovaški koprodukciji. Slovenska koproducentska hiša filma je Arsmedia, ob njej pa slovenski delež predstavljata še Nebojša Pop-Tasić, ki je Omerzuju pomagal pri scenariju, ter kostumografka Marjetka Kurner Kalous. Direktor fotografije je Lukas Milota, za montažo je skrbela Janka Vickova, za scenografijo Iva Nemcova, zvok je oblikoval Florian Marquardt.

V glavnih vlogah so nastopili Karel Roden, Vanda Hybnerova, Daniel Kadlec, Jenovefa Bokova, Eliska Krenkova in Martin Pechlat. Film je v programu manjšinskih koprodukcij prejel podporo Slovenskega filmskega centra.

Festivalska turneja
Družinski film je svetovno premiero doživel na filmskem festivalu v San Sebastianu, nato pa je bil prikazan še na drugih filmskih festivalih v tujini. Na mednarodnem filmskem festivalu v Tokiu je prejel nagrado za najboljši umetniški prispevek, žirija 25. filmskega festivala v Cottbusu v Nemčiji je Karlu Rodenu dodelila nagrado za najboljšega igralca, na lanskem Liffu pa je film odnesel nagrado FIPRESCI. Omerzu je za film pred kratkim prejel tudi nagrado Društva slovenskih režiserjev Štigličev pogled.

Če bi bil to slovenski film - pa ni - bi bil gotovo najboljši slovenski film zadnjih let.

Marcel Štefančič Jr.