Zgodovinska drama tematizira drugo vojno za Schleswig, v kateri se je na eni strani borila Danska, na drugi pa Prusija in Avstrija. Foto:
Zgodovinska drama tematizira drugo vojno za Schleswig, v kateri se je na eni strani borila Danska, na drugi pa Prusija in Avstrija. Foto:

1864 je tudi zgodba o identiteti - ne samo osebni, ampak tudi o identiteti celega naroda. Bili smo evropska velesila - ali pa smo vsaj mislili, da smo to bili - in potem smo izgubili na celi črti.

igralec Søren Malling
1864 je najdražja televizijska serija, kar jih je Danska kdaj posnela; vanjo so vložili 23 milijonov evrov.
Sidse Babett Knudsen, ki se je morda spomnite kot premierke iz Oblasti, bo tukaj Johanna L. Heiberg, "velika dama" danskega gledališča.

Nekaj zelo občudovanja vrednega je na državi, ki se zna spopasti z ne ravno bleščečimi trenutki lastne preteklosti - in ne samo to - ki zna iz morda največje katastrofe v svoji zgodovini (seveda z izjemo zapravljanja za Evrovizijo) narediti temo najambicioznejšega televizijskega projekta vseh časov. Prav to je morda definicija samozavestnega naroda.

kritik Michael Booth

Danska državna televizija DR se je pri produkciji nove serije 1864 naslonila na isti nabor igralcev in podobno ravnotežje razvoja likov ter melanholičnega vzdušja kot pri predhodnih dveh serijah, ki so ju gledali milijoni po vsem svetu.

Serija1864 - prvi del je danska televizija predvajala v nedeljo - je zgodba o otroškem prijateljstvu med bratoma in deklico, ki se skozi leta zaplete v čustven ljubezenski trikotnik; vse skupaj se odvija pred kuliso zgodovinskih dogodkov, ki neizbežno vodijo proti vojni, ki bo izbruhnila leta 1864. (Danska je bila katastrofalno poražena v vojni za pokrajino Schleswig, moriji, za katero se javita tudi omenjena brata.)

"Vse evropske države se lahko identificirajo z vojno"
Pravice za predvajanje nadaljevanke je menda že odkupil britanski BBC - in čeprav je kostumska drama po navadi domena ravno Britancev samih, je 1864 ravno "dovolj drugačna", da jih bo pritegnila, upa vodja igranega programa pri televiziji DR Piv Bernth. "1864 je zgodba o rojstvu naroda in o tem, kako je Danska po izgubi ozemlja v nemško korist ponovno vstala. Prepričana sem, da se bo v tem našlo še več drugih evropskih držav, saj so bile v 19. stoletju vse bolj ali manj na bojni nogi druga z drugo."

Bernthova, ki je kot producentka sodelovala tudi pri seriji The Killing, obenem zatrjuje, da pri DR-u kljub vsem pogodbam z BBC-jem in rastočemu mednarodnemu občinstvu ostajajo zvesti jedru svojega občinstva. "Javna danska televizija smo in snemamo programe za Dance. Ne moreš načrtovati nečesa samo zato, da bi se prijelo v tujini ... Včasih pač zadeneš pravo noto, s katero se identificirajo tudi ljudje zunaj naših meja. Gre za človeške dileme in preživetje v stresnih situacijah, ne samo za vojno - to so univerzalna vprašanja."

Bodo pa ljudje "zunaj njihovih meja" gotovo prepoznali vsaj nekaj obrazov: v 1864 se pojavita na primer dva od igralcev iz Oblasti, Sidse Babett-Knudsen in Pilou Asbaek, pa še Soren Malling, ki je bil v obeh, Oblasti in The Killing.

Režiser Ole Bornedal je prav tako znano ime: v devetdesetih letih je spisal in režiral kriminalko Nočni čuvaj, v kateri je igral takrat še neznani Nikolaj Coster-Waldau (Igra prestolov), nato pa še njeno ameriško različico, v kateri sta nastopila Ewan McGregor in Patricia Arquette.

Kritiki še razdeljeni
Prvi odzivi na 1864 v danskih medijih so mešani (ampak ne nazadnje so bili na zgoraj omenjeni seriji podobni). Zgodovinsko dramo, ki jo krasi mrzla skandinavska svetloba, poseljujejo blatni vojaki in naprej poganja silno počasen dialog, so kritiki opisali s celim razponom pridevnikov od "čudovito" do "dolgočasno". Časiopis Extra Bladet na primer piše, da "vojna sicer še ni bila izgubljena, ampak prva bitka prav gotovo ni bila uspešna".

"Po eni strani je to najbrž točno taka stvar, kakršne nacionalna televizija mora snemati," piše The Local, danski časopis v angleščini. "Resna, težkokategorna drama, ki išče korenine sodobne danske identitete, preučuje ključen trenutek v njeni zgodovini, in to z jasnim sporočilom za trenutno naklonjenost vlade vojni. Po drugi strani pa moram priznati, da sem večino časa tuhtal stvari, kot so: Je to tista iz tiste reči? Je bil tale v The Killing novinar ali morilec?"

Najdražji televizijski projekt v zgodovini
1864 ni samo najdražja televizijska serija, kar jih je Danska kdaj posnela (stala je 173 milijonov kron, kar je približno 23 milijonov evrov), pač pa bo očitno tudi kontroverzna. Zgodovinarji so se že spotaknili ob "zgodovinske neresnice", ki naj bi jih podpiral scenarij, na primer stališče, da so bili za izbruh vojne krivi "noro nacionalistični danski politiki".

Svoje lastno mnenje si bodo poleg Britancev kmalu lahko ustvarili tudi Švedi in Nemci, ki so prav tako že odkupili pravice za predvajanje; pogovori za morebitno distribucijo v ZDA bodo na vrsti pozneje.

1864 je tudi zgodba o identiteti - ne samo osebni, ampak tudi o identiteti celega naroda. Bili smo evropska velesila - ali pa smo vsaj mislili, da smo to bili - in potem smo izgubili na celi črti.

igralec Søren Malling

Nekaj zelo občudovanja vrednega je na državi, ki se zna spopasti z ne ravno bleščečimi trenutki lastne preteklosti - in ne samo to - ki zna iz morda največje katastrofe v svoji zgodovini (seveda z izjemo zapravljanja za Evrovizijo) narediti temo najambicioznejšega televizijskega projekta vseh časov. Prav to je morda definicija samozavestnega naroda.

kritik Michael Booth