Film zajema boj za ekonomsko neodvisnost žensk in za oblast nad lastnim telesom. Govori o brisanju stereotipov skozi čas, o boju za volilno pravico, za pravico do izobraževanja, dela, enakega plačila, svobodnega odločanja o rojstvu otrok, za civilni zakon in za brisanje družbeno pogojenih razlik. Na fotografiji delavka Mure. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota Foto:
Film zajema boj za ekonomsko neodvisnost žensk in za oblast nad lastnim telesom. Govori o brisanju stereotipov skozi čas, o boju za volilno pravico, za pravico do izobraževanja, dela, enakega plačila, svobodnega odločanja o rojstvu otrok, za civilni zakon in za brisanje družbeno pogojenih razlik. Na fotografiji delavka Mure. Foto: Pomurski muzej Murska Sobota Foto:

Gre za prikaz pogumnih, vztrajnih in prevečkrat nevidnih korakov, ki se nam danes mogoče zdijo samoumevni. A na tej poti ni bilo nič dano, ampak veliko trdo pridobljeno.

Majda Širca
false
Film je po besedah avtorice v veliki meri mešanica različnih arhivskih gradiv, ki so asociativnega značaja, dopolnjen s številnimi citati, ki pričajo o zaviralnih momentih pri osvobajanju žensk. Na fotografiji delavke Tobačne tovarne. Foto: MGM Ljubljana

V okviru 21. festivala Mesto žensk bo danes ob 15.30 v Slovenski kinoteki premierno prikazan prvi del dokumentarnega filma Ženska po scenariju in v režiji Majde Širca in produkciji RTV Slovenija.
Film Ženska prinaša zgodovinski, esejistični in interpretativni pregled boja za pravice žensk v slovenskem prostoru ter predstavlja ključne dogodke, ki so pomenili premik pri uveljavljanju pravic in enakopravnosti žensk.
Danes samoumevne pravice so zahtevale dolg boj
"Ženske smo se morale v zgodovini za to, da smo postale enakopravne oziroma enakovredne, močno boriti in prehoditi precej zahtevnih in napornih poti, ki se danes kažejo kot zelo, zelo samoumevne. To pa ni res, glede na to, da še pred približno 70 leti ženske še nismo smele na volišča ali biti izvoljene in nam ni bila dana še kopica drugih pravic. Ker so vse te vednosti precej zabrisane, sem se čutila dolžno, da to vizualiziram v dokumentarnem opusu," je pojasnila Širca.

V slovenskem prostoru, sploh zadnja leta, sicer obstaja več študij, ki se ukvarjajo z vprašanjem žensk in političnih pravic, tudi nekaj portretov pomembnih žensk, nimamo pa pregleda ženskih bojev, za kar Širca meni, da je nacionalna dolžnost. "Tudi v luči tega, da lažje dojemamo, kaj danes imamo," je spomnila.
Zgodovinski dogodki in stanje žensk
V filmu je obdelala ključne premike, ki so bili potrebni, da danes ženske živijo kolikor toliko enakopravno življenje. Ni pa želela le evidentirati zgodovinskih dogodkov, temveč tudi interpretirati stanje žensk. Film je po avtoričinih besedah v veliki meri mešanica različnih arhivskih gradiv, ki so asociativnega značaja, dopolnjen s številnimi citati, ki pričajo o zaviralnih momentih pri osvobajanju žensk.
Širca je imela na razpolago ogromno gradiva. Najprej si je projekt zamislila kot en film, kmalu pa je postalo jasno, da bi bilo "neetično zajeti tako široko polje v 50 minut življenja traku", zato sta nastala dva dela.
Prvi del, ki bo v torek ob 15.30 premierno prikazan v kinoteki, prikazuje, kaj vse so morale ženske narediti, da so pridobile volilno in še kakšno drugo pravico. Velik del je posvečen delu in ekonomskim pravicam žensk, Širca se je dotaknila tudi vprašanja ženskega telesa, pravice do civilnega zakona, do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Med drugim osvetli vlogo ženskih društev in položaj žensk v procesih družbenega osamosvajanja in ustvarjanja, obravnava položaj kmečkih žensk in vlogo Katoliške cerkve.
Po projekciji bodo predstavili tudi še napovednik drugega dela. V tem je izpostavljeno izobraževanje žensk in njihova prisotnost na akademijah ter življenje žensk od začetka prve svetovne vojne do konca druge in kaj je to obdobje pomenilo za emancipacijo ženskega telesa. V obdobju druge svetovne vojne je Širca izpostavila podobo Vide Tomšič, tudi sicer pa se v obeh delih pojavljajo za emancipacijo slovenskih žensk pomembne akterke, med njimi Zofka Kveder in Angela Vode.

V filmu so spregovorili Milica Antić Gaber, Ana Cergol Paradiž, Irena Destovnik, Mirjam Hladnik Milharčič, Vesna Leskošek, Irena Selišnik, Ivanka Skamen, Svetlana Slapšak, Gorazd Stariha, Alenka Šelih, Marta Verginella, Nina Vodopivec, Peter Vodopivec, Sabina Žnidaršič, Metka Majer.

Gre za prikaz pogumnih, vztrajnih in prevečkrat nevidnih korakov, ki se nam danes mogoče zdijo samoumevni. A na tej poti ni bilo nič dano, ampak veliko trdo pridobljeno.

Majda Širca