Nadzorni svet je razrešitev Jelke Stergel med drugim predlagal, ker po njegovem mnenju ta ni izpolnjevala nalog skladno z veljavno zakonodajo. Foto: EPA
Nadzorni svet je razrešitev Jelke Stergel med drugim predlagal, ker po njegovem mnenju ta ni izpolnjevala nalog skladno z veljavno zakonodajo. Foto: EPA
Filmski sklad
Kot je pred nedavnim pojasnila Stergelova, je nadzorni svet sklada nenehno deloval proti njej oziroma je bilo videti, kot da njenih predlogov niti noče upoštevati. Foto: MMC RTV SLO
Stane Malčič
V zvezi z Malčičevimi navedbami, da do 6. februarja 2009 še ni prejel nobene odločbe o razrešitvi s položaja, pa je vlada ugotovila, da so te navedbe povsem nepomembne za odločanje o predlogu za obnovo postopka, saj se ne tičejo postopka v zvezi z navedeno odločbo o imenovanju novih članov nadzornega sveta sklada, ampak odločbe o razrešitvi, ki pa ni predmet tega postopka. Foto: RTV SLO

Vlada je tako sprejela predlog nadzornega sveta sklada, ki je razrešitev Stergelove predlagal, ker naj ta ne bi izpolnjevala nalog skladno z veljavno zakonodajo, pa tudi zaradi "vsebinske in formalne neustreznosti programa in finančnega načrta za leto 2009, neustreznega predloga sprememb akta o sistemizaciji ter zaposlovanja brez soglasja nadzornega sveta".

Nadzorni svet naj bi razrešeno direktorico ves čas opozarjal, da program in finančni načrt, ki mu ju je predložila za leto 2009, nista bila pripravljena skladno z veljavnimi predpisi. Kot so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje, je nadzorni svet direktorici zaradi tega naložil, da do novega roka, 22. februarja, pripravi nova dokumenta. Tudi ta pa sta bila po njegovi presoji v vsebinskem delu povsem nesprejemljiva in nista izpolnjevala minimalnih standardov vsebine in forme akta, ki ga je uprava javnega sklada dolžna predlagati nadzornemu svetu in ustanovitelju.

Neustrezno in pomanjkljivo poročilo o poslovanju za leto 2008
Nadzornemu svetu je bilo predloženo tudi neustrezno in pomanjkljivo poročilo o poslovanju za leto 2008 (v nasprotju z določbo 26. člena zakona o računovodstvu), kršeni pa sta bili tudi določbi 67. in 68. člena Pravilnika o računovodstvu Filmskega sklada, so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Kot so pojasnili, je bilo poročilo povsem neobrazloženo in ni vsebovalo pojasnil o vzrokih za neizvedeni program in nizko porabo ter ogromen ostanek sredstev, ni omenjalo ugotovitev Računskega sodišča (da je bil lani izvedeni program nezakonit in da so bili projekti sprejeti v financiranje brez izpolnjevanja pogojev), navedbe v poročilu pa so bile netočne in zavajajoče.

Zgoraj navedeno je nadzornemu svetu onemogočilo, da bi skladno z zakonom do konca februarja sprejel letno poročilo, z njim seznanil ustanovitelja in predlagal nujne ukrepe. Prav tako so ugotovili, da direktorica ni upoštevala večkratnih opozoril in zahtev Računskega sodišča po uskladitvi z zakonom o sistemu plač v javnem sektorju ter ni pripravila ustreznega predloga sprememb sistematizacije.

Zavrnili predlog Staneta Malčiča
Ob tem je vlada zavrgla predlog Staneta Malčiča za obnovo postopka imenovanja novih članov nadzornega sveta Filmskega sklada RS-a - Dušana Jovanovića, Nikole Todoroviča in Marjetice Mahne – ter predlog za odložitev izvršitve odločbe vlade z dne, 22. januarja 2009.

Odločanja o predlogu o obnovi postopka ni bilo, ker je bilo ugotovljeno, da procesne predpostavke za podajo predloga o obnovi postopka niso podani. Vlada je skladno z zakonom o upravnem postopku presodila, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen in da ga ni vložila upravičena oseba.

Kot so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje, Stane Malčič v postopku imenovanja novih članov v nadzorni svet sklada ni bil ne stranka ne stranski udeleženec, saj se skladno z določbo zakona o upravnem postopku z odločbo o imenovanju ni posegalo v njegove pravne koristi. Da bi se to zgodilo, bi morala za predlagatelja obstajati pravica iz nekega materialnega zakona, in sicer pravica do imenovanja v nadzorni svet javnega sklada.

Odločba o imenovanju v nadzorni svet javnega sklada skladno z določbami zakona o upravnem postopku tudi ni upravni akt, zato Malčiča zakonsko ne ščitijo procesne pravice, so še zapisali. Odločitve, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljene na politični diskreciji, podeljene na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil, namreč ne pomenijo upravnega odločanja, saj vlada člane nadzornega sveta imenuje na podlagi zakonskega pooblastila in jih izbere na podlagi svoje vrednostne sodbe. Zaradi navedenega ni mogoča obnova postopka kot izredno pravno sredstvo po zakonu o splošnem upravnem postopku.

M. K.