Ko je 87-letni režiser pred dvema letoma napovedal snemanje filma z naslovom Walesa. Človek upanja - ta bo premiero doživel na bližajočem se mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah -, je slutil, da bo to najtežji film v njegovi karieri. A čutil je dolžnost, da ga pove, ne toliko, da bi z njim izkazal čast prijatelju, ampak predvsem zaradi ljudi. "Poljska potrebuje film o nekom, ki je izšel iz delavskega razreda. Nekom, ki ni bil že formiran politik," pravi režiser.

To, da je Wales "le" električar, je bil eden izmed očitkov predsedniškega protikandidata Aleksandra Kwašniewskega, ki je leta 1995 predhodnika Waleso premagal za manj kot odstotek glasov. Walesa je imel tedaj za seboj že predsedniški mandat, v katerem si je pridobil veliko kritikov (med drugim so mu očitali, da se preveč naslanja na vojaške in varnostne službe, da je preveč diktatorski in da menja vlado vsako leto), vendar Wajdo so v življenjski zgodbi "junaka z napako" zanimali svetli vrhunci delovanja tega dobitnika Nobelove nagrade za mir. Od tega, kako se je že v Leninovi ladjedelnici boril za pravice delavcev, postal dejaven v sindikatu, zaradi česar je tudi izgubil delo, ustanovil neodvisno nekomunistično delavsko zvezo Solidarnost, pa vse do znamenite stavke in kako je postal ena ključnih oseb, ki so hladno vojno pripeljale h koncu.
"Tega nočem, ampak moram"
"Pokažimo svetu svojega junaka," je razmišljal režiser, ko se je odločil posneti film. 'Star sem, kaj še čakam,' sem pomislil. Moram posneti film o Walesi, to je moja dolžnost in očitno se je nihče drug ne bo lotil." Režiser si je pred začetkom snemanja izposodil kar Walesove besede, ko se je po padcu komunističnega režima odločil za kandidaturo za predsednika: "Tega nočem, ampak moram."
Wajda, ki je 17 let mlajšega bistrega politika s prepoznavnimi brki prvič srečal pred več kot 30 leti v ladjedelnici v Gdansku, upa, da bo film nagovoril predvsem generacije, ki so premlade, da bi se spomnile njegovega prispevka k Poljski.
Čas, ki ga mlade generacije več ne poznajo
"Mladih politika ne zanima pretirano, imajo druge interese. Morda si bodo ogledali Walesovo zgodbo in želeli nekaj storiti za svojo državo, ne le pasivno čakati, da bo nekdo drug napravil prvi korak," pravi režiser. Čeprav Walesa ni bedel nad nastajanjem filma, režiser ne skriva svoje naklonjenosti, ki je ni mogel zatajiti niti pri snemanju filma. "To je moj film in Walesa mi zaupa. Potrudil sem se, da tega zaupanja ne bi izdal, in mislim, da mi je uspelo," pravi Wajda.
Film osvetljuje Waleso kot človeka, ne ikono, kakršna je postal pozneje. Pokaže njegove dvome, kompromise, ki jih je moral sprejeti, in težke čase, ki jih je moral prestajati z družino z osmimi otroki, ko so ga zaradi njegove dejavnosti odpustili.
Občudovanja vreden pogum
V film je vključen tudi prizor, ko se je po stavki, ki se je razširila po vsej državi, Walesa (igra ga Robert Wickiewicz) pogovarjal z italijansko novinarko Oriano Fallaci. "Od tukaj grem lahko samo še navzdol ... Vse, kar se bo slabega zgodilo na Poljskem, bo breme na mojih plečih," povzema režiser Walesove besede. "Če bi bil kdor koli drug, bi si obril brke in se vrnil v delavnico. A tega ne bom storil, saj je še veliko za postoriti." Občudovanja vredno razmišljanje, pravi Wajda.
Danes 69-letni Walesa si je film že ogledal na zasebni projekciji v Varšavi. Kot pravi, je režiser dobro opravil svoje delo in je s filmom zadovoljen. Nekoliko se je namrgodil le ob igri glavnega igralca, češ da ga občasno predstavlja kot domišljavega šaljivca.