Anja Plaschg in Laurence Rupp v filmu Die Geträumten Ruth Beckermann se srečujeta v radijskem studiu ob branju pisem Ingeborg Bachmann in Paula Celana. Pesnika sta si dopisovala vse od njunega srečanja v povojnem Dunaju do Celanovega samomora leta 1971. Ob tem občutja iz pisem, od strahu pred izgubo, občutja bližine in drugosti ter tujosti, naseljujeta tudi igralca. Foto: Diagonale.at
Anja Plaschg in Laurence Rupp v filmu Die Geträumten Ruth Beckermann se srečujeta v radijskem studiu ob branju pisem Ingeborg Bachmann in Paula Celana. Pesnika sta si dopisovala vse od njunega srečanja v povojnem Dunaju do Celanovega samomora leta 1971. Ob tem občutja iz pisem, od strahu pred izgubo, občutja bližine in drugosti ter tujosti, naseljujeta tudi igralca. Foto: Diagonale.at
false
Moj oče je vedno govoril, da lahko kmeta razumeš samo ko z njim preživiš čas v gozdu, na polju ali na paši," pravi Sigmund Steiner, ki se je spoznavanja lastnega očeta na nek način lotil v filmu Holz Erde Fleisch s spremljanjem treh kmetov med njihovimi opravili, s kontemplativnimi bližnjimi plani in intimnimi intervjuji, s katerimi ustvari oprijemljiv cikel življenja in smrti, ritma narave in ljubeč portret težavnega odnosa med očetom in sinom. Foto: Diagonale.at

Na festivalu avstrijskega filma Diagonale v Gradcu so v soboto zvečer podelili nagrade najboljšim filmom. V kategoriji igranega celovečernega filma je žirijo prepričal Sanjani (Die Geträumten) Ruth Beckermann, svojevrstna filmska interpretacija dopisovanja med pesnikoma Ingeborg Bachmann in Paulom Celanom.
Priznano avstrijsko-judovsko režiserko Ruth Beckermann je vedno zanimalo, kako posneti film o tem, kar se ne da posneti, in korespondenca med pesnikoma se ji je zazdel pravšnji material. V izjemno intenzivnih pismih, v katerih se prepletajo vprašanja strasti, tujosti, zgodovine, identitete in ki lahko iz zelo dokumentarnih prehajajo v povsem sanjske lege, se med dopisovalcema zgodi ves svet.
Beckermannova se je odločila za drzno potezo in k sodelovanju povabila Laurencea Ruppa (1987), igralca v dunajskem Burgtheatru, in glasbenico Anjo Plaschg (1990), ki na glasbeni sceni deluje pod imenom Soap & Skin. Interpreta pisem stopita v radijski studio in bereta. Med premori jima kamera sledi pred stavbo, kjer kadita, v kantino, prikradeta se tudi na vajo radijskega orkestra. Medtem ko se pogovarjata o Bachmannovi in Celanu gradita tudi lasten odnos.
Krog življenja in smrti
Nagrado za najboljši celovečerni dokumentarec so podelili filmu Les zemlja meso (Holz Erde Fleisch) Sigmunda Steinerja, ki sledi delu treh kmetov, eden izmed njih je njegov oče. Kontemplativni close-upi in intimni intervjuji naredijo krog življenja in smrti otipljiv na vseh ravneh; v ritmu narave in menjave generacij, so zapisali na Diagonalah.
Vojne zgodbe z najboljšimi igralci
Za najboljšo igralko je obveljala Ursula Strauss za vlogo v filmu Leti, majski hrošč (Maikäfer flieg) Mirjam Unger. Film je nastal po literarni predlogi avtobiografskega romana Christine Nöstlinger. Zgodba, podana skoz oči devetletne Christine, je umeščena na Dunaj leta 1945, ko se njena družina pred ruskimi četami umakne v vilo na dunajsko obrobje. Ursula Strauss je odigrala vlogo matere.
Nagrado za najboljšega igralca je prejel Erwin Steinhauer za vlogo v filmu Hvala za bombardiranje (Thank You for Bombing) Barbare Eder, zgodbi o treh vojnih dopisnikih in njihovem življenju za kamero.
Letošnjo veliko igralsko nagrado so že na začetku festivala podelili 89-letni igralki Erni Mangold. Legenda odrskih desk in filma je od nekdaj slovela po svojem neposrednem, rahlo ciničnem humorju. Širše mednarodno občinstvo se je lahko med drugim spomni iz filmov Pred zoro in Anonyma - ženska v Berlinu.