'Umetnost mora vedno temeljiti na raziskavi, ne more biti zgolj delovanje brez teže,' pravi akademski slikar Marco Juratovec. Foto: Tina Rakoše
'Umetnost mora vedno temeljiti na raziskavi, ne more biti zgolj delovanje brez teže,' pravi akademski slikar Marco Juratovec. Foto: Tina Rakoše
Dragica Čadež
'Zame sem umetnost jaz'. (Dragica Čadež) Foto: Tina Rakoše

Zame je umetnost način življenja, obstoj biti.

Dragica Čadež
'Dokler bo živel človek, bo živela umetnost.' (Kurator kiparske razstave v Mestni galeriji Ljubljana Sarival Sosič)
'Dokler bo živel človek, bo živela umetnost.' (Kurator kiparske razstave v Mestni galeriji Ljubljana Sarival Sosič) Foto: Tina Rakoše

Sprejemanje lepote zahteva svoj čas, zato je hitri tempo sodobnega življenja ne zna prepoznati. Išče jo v gladkih oblikah, naglih ličnih rešitvah, vendar lepota je v nečem drugem, ne v blišču in hitrem učinku, pravi ena naših najpomembnejših kipark Dragica Čadež. Tudi star obraz je lahko lep, tudi gube imajo svojo estetiko, nadaljuje umetnica. Dokumentarec Srečevanja ponuja odgovor ravno naglemu koraku, ki takšne lepote ne more razbrati, je postanek, ki ga terja pravično iskanje resnice, je poetična refleksija o bistvu vsakršne iskrene umetnosti.

Režiserka, ki se podpisuje tudi pod scenarij filma, je izhodišče svojega premišljevanja o umetnosti našla v eni ključnih prerezov slovenskega kiparstva po letu 1991, ki so ga lani pripravili v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava je predstavljala dela vodilnih slovenskih kiparjev, ki so imeli podobna izhodišča za umetniško različna iskanja izražanja skozi skulpturo. Dokler bo živel človek, bo živela umetnost, razmišlja v filmu kurator razstave Sarival Sosič. "Umetnost je ljubezen, ljubezen do obstoječe forme, ljubezen pa je tudi bistvo življenja." Ustvarjanje je na eni strani iskanje določene vsebine, motivov in forme, obenem pa je tudi upor do konvencij.

Dokumentarec z nekonvencionalno naracijo odstre pogosto spregledano umetnikovo neločljivost od ustvarjalnega hrepenenja, ki je za umetnika nuja, način življenja, z besedami Dragice Čadež - obstoj biti. Gre za razmišljanje in iskanje orientacije znotraj same sebe. "Zame sem umetnost jaz," sklene med sprehodom po gozdu, njej tako ljubem viru navdiha. Tesnost te vezi razgrne tudi pripoved akademske kiparke Rene Rusjan, ko spregovori o svoji boleči izkušnji odmika od kiparstva, ki jo primerja z ločitvijo od ljubljene osebe.

Brez strasti bi se umetnik predal
Za Dragico Čadež kiparjenje drevesnega debla z motorno žago, za akademskega slikarja Marca Juratovca raziskovanje razmerja med prostorom in praznino, za mlinarja mletje moke, za peka mesenje testa … Film odstira ljubezen, ki je presegla navaden poklic, a ta zahteva veliko poguma in vztrajnost, ki vodi umetnike naprej. Brez te strasti bi se že davno vdala, je iskrena Čadeževa.

"Umetnost mora vedno temeljiti na raziskavi, ne more biti zgolj delovanje brez teže," pojasnjuje Marco Juratovec. Umetnost je tudi iskanje resnice, v njej najdemo svobodo, slišimo razmišljati Sosiča in težko je razumeti, da mora tako ključna vez človeške civilizacije vedno znova dokazovati nujo svojega obstoja.

Poleg Alme Lapajne so pri snemanju filma sodelovali tudi direktorica producentka filma Tina Rakoše, fotografije Janez Kališnik, avtorica glasbe je Mateja Starič in montažer Milan Miloševič.

Zame je umetnost način življenja, obstoj biti.

Dragica Čadež