Charles John Huffman Dickens, 7. 2. 1812 - 9. 6. 1870. Kot deček je delal v tovarni loščil za čevlje in izkusil najkrutejši kapitalizem. Pozneje je sprožil pravo bralno revolucijo in vplival na razvoj knjižnega trga. Po njegovih romanih so posneli številne celovečerne filme in nadaljevanke. Foto: Wikipedia
Charles John Huffman Dickens, 7. 2. 1812 - 9. 6. 1870. Kot deček je delal v tovarni loščil za čevlje in izkusil najkrutejši kapitalizem. Pozneje je sprožil pravo bralno revolucijo in vplival na razvoj knjižnega trga. Po njegovih romanih so posneli številne celovečerne filme in nadaljevanke. Foto: Wikipedia
Charles Dickens
Dickensova rojstna hiša v bližini pristaniškega mesta Portsmouth, sedaj muzej. Foto: EPA
Charles Dickens
ickens velja za mojstra naracije, ustvarjanja živih karakterjev, odličnega opisovalca socialnih razredov, šeg in vrednot svojega časa. Posebno mesto je v literaturi podelil socialni mizeriji, zatiranim in najrevnejšim slojem; nekateri ga označujejo kot predstavnika siromašnih. Foto: EPA

Dogodki po svetu, ki letošnje leto svojo pozornost posvečajo Dickensu, so le drobec celoletnega dogajanja v Veliki Britaniji, kjer so letošnje leto razglasili za Dickensovo leto, številne prireditve pa spremlja posebej ustvarjen spletni portal. S projektom Dickens 2012 Britanci tako želijo počastiti pisatelja, čigar delo "presega njegov čas, jezik in kulturo" in še danes ohranja velikanski vpliv na raznolike umetniške prakse in akademska raziskovanja.
Oddaja Dickensove zgodbe, ki bo na sporedu 2. programa Televizije Slovenija ob 20. uri, bo predstavila pisateljevo življenje in delo ter preko pogovorov s priznanimi angleškimi strokovnjaki, pisatelji in pisateljicami skušalo odgovoriti na vprašanje, zakaj so Dickensove zgodbe postale univerzalne zgodbe našega sveta in kaj se lahko v času krize naučimo iz njegovih krutih, pa tudi hudomušnih romanov.
Istega dne ob 20.20 bo na sporedu tudi prvi del ekranizacije njegove zgodbe o ljubezni, obsedenosti, korupciji, maščevanju, odpuščanju in odrešitvi; Veliko pričakovanje, ki pripoveduje o enajstletnem osirotelem dečku Pipu. Nadaljevanka bo na sporedu 2. programa Televizije Slovenija 18., 25. septembra in 2. oktobra.


Prezgodaj prekinjeno otroštvo
Charles John Huffman Dickens je bil rojen 7. 2. 1812 v bližini pristaniškega mesta Portsmouth, kjer sedaj v njegovi rojstni hiši stoji Dickensov muzej. Oče John Dickens, uradnik v vojni mornarici, in mati Elizabeth Barrow, ki je gospodinjila, sta imela poleg Charlesa še sedem otrok, od katerih je bil Charles drugi najstarejši. Dickens je rad bral že kot otrok, s sorojenci pa so pogosto recitirali poezijo, peli in ustvarjali gledališke predstave. Ko so očeta zaprli zaradi dolgov, je moral Charles prekiniti šolanje ter se zaposliti v tovarni za proizvodnjo loščila za čevlje, da bi pomagal preživljati družino. Pri dvanajstih letih je tako živel v internatu, vsak dan hodil na delo v tovarno, kjer je dodajal nalepke na škatle, ob nedeljah pa obiskoval očeta.
Ta nenadna prekinitev lepih otroških dni, obiskovanja šole in igranja z brati ter sestrami, je Dickensa zaznamovala za vedno in ga vpeljala v svet zapuščenih in osirotelih otrok ter razbohotenega otroškega dela, z grozljivimi delovnimi pogoji, dolgimi delovnimi urami in slabim plačilom. Na podlagi teh izkušenj je kasneje zasnoval tudi številne karakterje – tu so nastali Oliver Twist, David Copperfield ali Philip Pirrip. Ko je bil oče izpuščen, ga je grenko zbodlo mamino vztrajanje, da Charles še vedno dela v tovarni, česar ji, po biografijah o njegovem življenju, ni nikoli mogel odpustiti. Naposled je oče zanj le uredil šolanje v Londonu, šolo pa je Charles opustil po treh letih zaradi neplačanih stroškov.
Literarni in družinski uspeh
Zaposlil se je kot uradnik v odvetniški pisarni in postal tudi sodni zapisnikar. V prostem času je veliko časa preživel v knjižnici britanskega muzeja in študiral igro. Sestavljal je novice za časnike, poročal iz parlamenta in pisal humoreske, feljtone in kratko prozo. Pisanje mu je izredno uspevalo in Charles se je lahko odselil na svoje. Ko je bil oče zaradi dolgov ponovno aretiran, mu je sin plačal varščino in še kasneje sta se starša in tudi nekateri sorojenci obračali prav nanj za finančno pomoč.
Večina njegovih romanov je bila najprej objavljeno kot serija podlistkov v mesečnih časopisih, kar je bilo v tedanjem času pogosta praksa. Prvo knjigo, zbirko kratkih zgodb, naslovljeno Sketches by Boz, je bila objavljena leta 1936. Boz je bil psevdonim, pod katerim je objavljal prve reportaže in zgodbe v časnikih. Istega leta je postal tudi urednik časopisa Bentley's Miscellany, kjer je bila objavil serijo Pickwickovci. Leto pa je bilo zanj plodno tudi v zasebnem življenju: poročil se je z Catherine Hogarth, hčerko urednika časopisa Evening Chronicle, s katero je imel deset otrok.
Potovanja in družinski preobrat
Kasneje je par tudi veliko potoval, med drugim v ZDA, Kanado in Italijo, kjer so nastali različni zapisi in zgodbe. Leta 1850 je Dickens začel izdajati lastni tedenski časopis Household Words, ki je obstajal naslednjih devet let. Ukvarjati se je začel tudi z amaterskim gledališčem – pisal je igre, režiral in igral v številnih produkcijah s svojimi otroki in prijatelji, denar od vstopnic pa je pogosto poklonil revnim. Leta 1857 se je zaljubil v soigralko Ellen Ternan in leto kasneje zaradi nje zapustil ženo.
V tem času je bil Dickens cenjen in množično bran avtor. Ustanovil je še svoj drugi tedenski časopis All the Year Round, leta 1865 pa je na potovanju iz Pariza z ženo Ellen in njeno mamo doživel hudo nesrečo, v kateri večjih poškodb ni utrpel, a se nikoli ni popolnoma opomogel od post-travmatičnega šoka. Umrl je 9. 6. 1870 zaradi možganske krvavitve, na svojem domu.
"Predstavnik siromašnih"
Izkušnja temne plati industrijske revolucije je Charlesa zaznamovala za celo življenje; njegovi socialno kritični romani so stvarno opisovali takratno družbo, z vsemi problemi, krivicami in krutostmi. Dickens velja za mojstra naracije, ustvarjanja živih karakterjev, odličnega opisovalca socialnih razredov, šeg in vrednot svojega časa. Posebno mesto je v literaturi podelil socialni mizeriji, zatiranim in najrevnejšim slojem; nekateri ga označujejo kot predstavnika siromašnih. Zaslovel je leta 1837 z romanom Pickwickovci, temu pa so sledili še drugi romani, številni natisi in množično obiskana avtorska branja. Vsa njegova najbolj znana dela so tudi ekranizirana: Oliver Twist, Nicholas Nickleby, David Copperfield, Pusta hiša, Dorritova najmlajša, Povest o dveh mestih, Veliko pričakovanje.