Film
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 13 glasov Ocenite to novico!
Družinica
Jan Cvitkovič nastavlja obraz državi, v kateri je ob socialni pomoči, ki temelji na prihodkih izpred dveh let, meja med normalnim družinskim življenjem in golo revščino zelo tanka. Foto: FSF
Družinica
Družinica je film o Gradnikovih. Oče Marko je priljubljen učitelj filozofije na srednji šoli, mama Dunja pa uspešna vodja razvojnega oddelka v tovarni. Njihovo srečno družinsko življenje se nenadoma skrha, ko oba starša nepričakovano izgubita službo. Foto: Slovenski filmski center
       Družinica je film o družini. Zgodba govori o povprečni slovenski družini srednjega razreda, ki se ji zgodijo različne osebne tragedije – izguba službe enega, nato še drugega starša. Iz tega sledi razpad, ki pa ni samo finančen, ampak tudi psihološki. Gre za razpad odnosov, ki so seveda posledica teh primerov. Skozi film skušam družinico vzpostaviti na novo.       
 Jan Cvitkovič
Jan Cvitkovič
Dvanajstletni Taras je obetaven judoist, njegova osemletna sestrica Mala pa živahna, vesela deklica. Foto: Kinodvor
Jan Cvitkovič
Primož Vrhovec igra očeta Marka, profesorja filozofije, ki je primoran zaradi lažne obtožbe spolnega nadlegovanja učenke dati odpoved. Foto: Kinodvor

Dodaj v

Cvitkovič o družini pred težko preizkušnjo in moči njenih povezav

Nov celovečerec Družinica jutri na sporedu kinematografov
11. oktober 2017 ob 17:42
Ljubljana - MMC RTV SLO

Po komediji o treh prijateljih iz Šiške se Jan Cvitkovič loteva resnejše teme. V novem celovečernem filmu Družinica je vstopil v dom povprečne slovenske družine, ki se, potem ko oba starša ostaneta brez službe, znajde v težkem položaju. S tem je režiser uresničil idejo, ki se mu je prvič porodila pred sedmimi leti, navdih pa je prišel v resničnih zgodbah.

Družinica je zgodba, ki se v Sloveniji zgodi vsak dan, lahko pa bi se zgodila tudi kjer koli drugje. Kot je ob torkovi premieri povedal Cvitkovič, je to predvsem film o družini. Ko ostaneta oba starša v krajšem času brez službe, sledi razpad, ki pa ni samo finančen, ampak tudi psihološki. "Gre za razpad odnosov, ki so seveda posledica teh primerov. Skozi film skušam družinico vzpostaviti na novo," pravi režiser.

Po slovenski premieri na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, ki ga je film zapustil s štirimi nagradami, so ga zdaj predstavili še v Cankarjevem domu v sklopu projekta Naši filmi doma. Režiser in scenarist se je nazadnje podpisal pod komično dramo Šiška Deluxe, ker pa ima rad izzive in za vsak film išče nekaj novega, se je tokrat lotil resnejše teme, situacije, v kateri se je v zadnjih letih znašla marsikatera družina.

Črpajoč iz resničnih zgodb
Ideja za film se je Cvitkoviču porodila že leta 2011, režiser pa je povedal, da se je tudi sam srečal s podobno situacijo, kakršno predstavlja v filmu. Nekje v tistem obdobju so ga pri Zvezi prijateljev mladine Moste - Polje povabili v Kranjsko Goro, kjer omogočajo letovanje otrokom iz socialno šibkejših družin. Tam je z glavno igralko v filmu Ireno Kovačević delal z otroki, se z njimi družil in spoznavali njihove zgodbe, ki so se ga zelo dotaknile, in odločil se je, da jih bo predstavil v filmu.

Ob tem je Cvitkovič spomnil na zakon, ki je veljal okoli leta 2011 in je posredno povzročil, da so se družine staršev s povprečnimi ali nadpovprečnimi dohodki v primeru izgube službe matere in očeta znašle v res brezizhodnem položaju. "Ta zakon je povzročil ekstremne tragedije in katastrofe, mnogi se še zdaj niso pobrali. Zanimivo pa je, da je v teh situacijah prišlo do borbe, ki so jo pravzaprav začeli otroci. Prav oni so obupanim staršem pokazali, da se je treba boriti in skupaj težiti k srečnemu koncu," je še dejal režiser in dodal, da so vsi ustvarjalci v film vložili veliko ljubezni: "Upam, da se to čuti."

Nagrada Ireni Kovačević
Premiere v Cankarjevem domu so se udeležili tudi ustvarjalci filma, prav tako tudi vsi štirje člani "družinice". Očeta Marka igra Primož Vrhovec. Profesor filozofije je zaradi lažne obtožbe spolnega nadlegovanja učenke primoran dati odpoved in skozi film vse bolj tone v nemoč in alkoholizem. Irena Kovačević je za vlogo navzven močne matere Dunje na letošnjem 41. mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu prejela nagrado za najboljšo žensko glavno vlogo. Dunjina karierna pot se prekine, ko se v podjetju, v katerem dela, odločijo, da bodo ukinili razvojni oddelek. Ji pa pozornost nakazuje šef in ji da jasno vedeti, da ji lahko vselej pomaga.

Pomemben del zgodbe pripada sinu Tarasu, ki ga igra Miha Košec, in njegovi mlajši sestrici Mali, ki jo igra Ula Gulič. Taras je perspektiven judoist, ki se v stiski zapre vase in pot za potešitev lakote najde v kraji, Mala pa je krhka deklica, ki za nastalo situacijo, ki ji ni kos, krivi sebe. Film se začne s prizorom, ko člani družine, ki so si zelo blizu, na televiziji gledajo Cvitkovičev film Kruh in mleko. Kljub tegobam, ki družinsko celico načnejo v prvem letu po izgubi službe obeh staršev, pa se film konča z objemi in sporočilom, da bodo člani družine samo združeni zmogli prebroditi težko življenjsko preizkušnjo.

Na septembrskem Festivalu slovenskega filma so Družinico nagradili s štirimi vesnami – nagradi za izvirno glasbo in najboljšo fotografijo si je delila s filmom Ivan režiserja Janeza Burgerja, saj sta pri obeh sodelovala nagrajena direktor fotografije Marko Brdar ter glasbenik Damir Avdić, film pa je bil nagrajen še za kostumografijo (Emil Cerar in Polonca Valentinčič) in zvok (Boštjan Kačičnik).

Cvitkovičeva Družinica bo od jutri na sporedu v izbranih kinih Art kino mreže Slovenije.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
cene vols
# 11.10.2017 ob 19:11
Kruh in mleko 2.
cene vols
# 11.10.2017 ob 17:53
V novem celovečernem filmu Družinica je vstopil v dom povprečne slovenske družine, ki se potem, ko oba starša ostaneta brez službe, znajde v težki situaciji
Res izvirna zgodba, sploh za slovenski film.
sssitrap
# 11.10.2017 ob 18:45
Cvitkovič tokrat o družini v težki preizkušnji in moči njenih povezav

Ta beseda tokrat mi ni jasna, kot da je to prvič da se Cvitkovič ubada s to tematiko. Problem je da filmov o drugih temah Cvitko in ostali ljubljenci filmskega sklada sploh ne znajo snemat. In ko tem prežvečenim temam dodaš še naše lesene akadameske igralce, ki filmske kamere ne ločijo od odrskih desk v Drami, dobiš 120 minut doolgo zdravilo za nespečnost. In kljub temu da teh filmov nihče noče gledat je važno da pol dežujejo nagrade iz enih obskurnih filmskih festivalov. Kaj ti bo publika če imaš pa "Grand Prix iz Spodnjega Dupleka"?!
Manos de Piedra
# 11.10.2017 ob 19:28
Spet neki depresivni slovenski filmi...

Ne vem, če bi gledal samo slovenske filme bi mislil, da je tukaj hujše kot na Haitiju a v resnici imamo v Sloveniji boljši standard kot 95% prebivalcev tega planeta. Tudi če si reven v Sloveniji še vedno živiš boljše kot 80% ljudi na tem planetu.

Slovenci smo glede na število prebivalcev ena najboljših športnih nacij na svetu, zakaj se nikoli ne naredi pozitivnega optimističnega filma o slovenskih športnih herojih? Zakaj se ne naredi filma o npr. Leonu Štuklju? Zakaj samo negativne stvari?
heristalski166
# 11.10.2017 ob 18:18
cvitkovič se zelo loteva zelo banalnih tem ki se jih klišejsko, da ne rečem moralistično loteva, če je to kaj podobno v leru ali šiška deluxe je torej zelo bedno
guijiu
# 12.10.2017 ob 13:13
Manos de Piedra: " Zakaj se ne naredi filma o npr. Leonu Štuklju? Zakaj samo negativne stvari?"

Naredi, kdo ti brani.
Manos de Piedra
# 12.10.2017 ob 23:33
Štuklja sem omenil tako na pamet, ampak zdaj sem vesel, da sem se ga spomnil, ker sem se zaradi tega na youtube spravil pogledat tale posnetek:

https://www.youtube.com/watch?v=YCfF7CC6
trk

Poglejte od 4:50 naprej. Štukelj je imel pri 100 letih več energije kot večina današnje depresivne in negativno nastrojene slovenske mladine.

Sramota je da se danes folk sploh ne spomni na to. Sem ziher, da če bi šel spraševat folk, ki je bil rojen po 1996, da sploh ne ve za to veliko čast, ki so jo izkazali Štuklju. Štukelj je bil glavna zvezda ceremonije v Ameriki pred njihovo legendo Carlom Lewisom, Clintonova sta se mu lahko samo klanjala. Vsi nas bolj spoštujejo kot sami sebe.
Ursus1984
# 12.10.2017 ob 23:24
Planet1: Montreal je, čeprav festival A kategorije, znotraj te konkurence vseeno sekundaren. Največji uspehi slovenskega filma po osamosvojitvi so nagrada za najboljši prvenec v Benetkah, nagrada za najboljšo režijo v Karlovih Varih in nagrada za najbolj inovativen film v Berlinu. Vse ostalo je žal dejansko obskurno.
Manos de Piedra
# 12.10.2017 ob 23:19
"Zakaj se ne naredi film o Leonu Štuklju? Preprosto: zato, ker nimamo denarja. Celotni proračun za filmsko produkcijo znaša v Sloveniji trenutno 3,5 milijona evrov. Ker predvidevam, da bi v tovrstnem filmu želeli prikazati temeljne trenutke, je že z vidika scenografije, kostumografije, zakupa studiev ipd. izziv za mali denar inscenirati medvojne Slovenijo, Pariz in Berlin ter olimpijske igre v Atlanti 1996. In to je samo en element. "Mali" biografski film o Štuklju vas zlahka stane 4 milijone evrov, če ne več."

Naj se pač da ves denar za kulture in filme za prihodnja leta samo za en film o Leonu Štuklju. Ziher bi bilo več zanimanja kot za vse slovenske filme v zadnjih letih skupaj.

Ne samo te stvari, ki jih ti omenjaš, not bi moral bit tudi cameo appearance Billa Clintona.
planet1
# 12.10.2017 ob 19:39
sssitrap

Obskurni filmski festivali? Lesena igra? Glavna igralka je bila nagrajena na filmskem festivalu v Montrealu.

Vse kar je tukaj obskurnega ste "poznavalci" ki nimate pojma o nicemer.
Ursus1984
# 12.10.2017 ob 13:30
Zakaj se ne naredi film o Leonu Štuklju? Preprosto: zato, ker nimamo denarja. Celotni proračun za filmsko produkcijo znaša v Sloveniji trenutno 3,5 milijona evrov. Ker predvidevam, da bi v tovrstnem filmu želeli prikazati temeljne trenutke, je že z vidika scenografije, kostumografije, zakupa studiev ipd. izziv za mali denar inscenirati medvojne Slovenijo, Pariz in Berlin ter olimpijske igre v Atlanti 1996. In to je samo en element. "Mali" biografski film o Štuklju vas zlahka stane 4 milijone evrov, če ne več.
Ursus1984
# 12.10.2017 ob 13:13
Kaj sem torej izvedel iz tega trailerja? Da imamo dobre igralce. In da se Marko Brdar resnično razvija v predobrega direktorja fotografije, da bi se omejil zgolj na slovensko ali post-jugoslovansko filmsko sceno.

In Cvitkovič? Cenim njegovo zgodnje delo, ampak očitno je njegov filmski kreativni višek res trajal zgolj desetletje, med 1995 (Grossmanova nagrada za Rop stoletja) in 2005 (izid Odgrobadogroba). Škoda, da se je tako hitro izpel.
dharma
# 11.10.2017 ob 22:40
Sam šest komentarjev? Pih...
Mario Benkoč
# 11.10.2017 ob 18:36
Odličen film (včeraj gledal). Predvsem pa zelo realen - marsikatera slovenska družina se je znašla v podobni situaciji.. kljub temu, da smo socialna država, imamo še veliko zaloge za spremembe..!
Priporočam ogled.
Kazalo