Foto:
Foto:
Režiserka Dominique Auvray je s filmom skušala postaviti večni spomenik prijateljici Marguerite Duras.

S filmom Marguerite, taka, kakršna je v sebi Auvrayeva ni želela podati objektivne podobe Durasove, ki se je tudi sama uveljavila kot filmska ustvarjalka; film prinaša Auvrayjino subjektivno podobo umetnice.

Filmski spomenik prijateljici
Dominique Auvray je s filmom o Durasovi, s katero jo je od naključnega srečanja leta 1974 pa do smrti Durasove leta 1996 vezalo trdno prijateljstvo in plodno poklicno sodelovanje, želela postaviti filmski spomenik. Auvrayevo je pri ustvarjanju filma vodila tudi želja, da Durasovo predstavi tako, kot jo je sama poznala - kot odkrito, izzivalno, pozorno, brezpogojno, svobodno, velikodušno, mladostno in uporniško žensko.

Vsestranska filmarka
Svoj prvi roman z naslovom Predrzni je Durasova izdala preden je dopolnila 30 let, največji literarni uspeh pa je dosegla z romanom Ljubimec, ki ga je izdala leta 1984 in za katerega je prejela številne nagrade. V filmski svet je Marguerite Duras vstopila leta 1958, ko je napisala scenarij za film Hirošima, ljubezen moja, leta 1975 pa se je s filmom India song, ki je prejel nagrado na cannskem filmskem festivalu, uveljavila tudi kot režiserka.

Revščina jo je zaznamovala
Marguerite Duras se je kot Marguerite Donnadieu rodila v kraju Gia Dinhu v tedanji francoski Indokini, današnjem južnem Vietnamu. Otroštvo Durasove je zaznamovala revščina in revščina se je kot motiv pogosto pojavljala tudi v njenih romanih in scenarijih. Na francoska tla je dekle stopilo pri osemnajstih, ko je v Franciji začelo študirati matematiko, pravo in politične znanosti. Za pisanje pa se je navdušila šele po srečanju s svojim dolgoletnim partnerjem Dyonisom Mascolojem.