Brata Joel in Ethan Coen sodita med najboljše filmske ustvarjalce zadnjih let. Njun samosvoji slog nikoli ni sledil filozofiji kovanja denarja, ampak (večinoma) razkrivanju večplastne človeške duševnosti, podzavesti in sebične motivacije, pri čemer je treba na prvem mestu izpostaviti ravno obsesijo njunih junakov z denarjem, kar lahko opazimo pri pregledu večine njunih filmov.

Različni žanri, podobne teme
Čeprav njuni izdelki na videz prinašajo podobne zgodbe, pa pripadajo sila različnim žanrom - od (črnih) komedij, (kriminalnih) akcij, (misterioznih) trilerjev pa do filmov neonoir. V zadnjo kategorijo sodi izvrsten Mož, ki ga ni bilo.

Želja po denarju ga pahne na vlak pogube
Dogajanje je (v skladu s poklonom filmu noir) postavljeno v leto 1949. Ed (Billy Bob Thornton) je brivec, ki dela skupaj s svakom (in lastnikom) Frankom (Michael Badalucco). Ed nima ravno idealnega življenja - njegova žena Doris (Frances McDormand) je večji del dneva pijana, moža pa vara s svojim šefom Velikim Davom (James Gandolfini). Ed za njun skok čez plot dobro ve, a nima prave motivacije in želje, da bi posredoval. To se zgodi šele po srečanju z Creightonom (Jon Polito), ki mu ponudi partnerstvo v neki "novi dejavnosti" (kemična čistilnica). Na tem mestu Ed naredi ključno napako, zaradi katere prst usode pokaže nanj (in ga v skladu s filozofijo filma noir) tudi pokonča. Creighton za sodelovanje zahteva 10.000 dolarjev, Ed tega denarja seveda nima, zato se odloči, da bo anonimno izseljeval Velikega Dava. S tem junak - mož, ki ga ni bilo - stopi na vlak pogube, na katerem seveda ne manjka veliko trupel ...

Duh Camusa
Največja odlika Moža, ki ga ni bilo se skriva v poklonu filmu noir (črno-bela tehnika; igranje teme in svetlobe; usodna poteza, ki junaka pogubi ...), ki pa mu brata Coen dodata tudi druge elemente, predvsem eksistencializem. Film tako prežema duh Camusove filozofije.

Seveda pa ga je mogoče interpretirati tudi s političnega vidika. Mož, ki ga ni bilo, se je po koncu druge svetovne znašel v svetu, v katerem se enostavno ni znašel, ni znal zaživeti, ljudje okoli njega so ga določali in skušali zaživeti po svoje, sam pa je bil le tihi opazovalec, ki je videl nepravilnosti, a nikoli ni skušal ukrepati. Ko je ukrepal, je bilo to prepozno. Paralelnice je mogoče potegniti tudi z začetkom politične vladavine Georgea Busha ...

Kratke in sladke
- Brata Coen sta idejo za film dobila leta 1994, ko sta v filmu Hulahop snemala neki prizor v brivnici.
- Naslov sta izbrala iz ene izmed pesmi ameriškega pesnika Williama Hughesa Mearnsa.
- Film je bil posnet v barvah, nato so ga spremenili v črno-belega.
- Billy Bob Thornton je glavno vlogo sprejel, še preden je prebral scenarij.
- Thornton se je v enem izmed prizorov s Scarlett Johansson pošalil, tako da se je zdelo, da ima erekcijo. Brata sta to opazila šele pri montiranju in sta posnetek izločila, saj sta zahtevala, da je Ed "mrtvo hladen".