Borca za pravičnost ali neusmiljena morilca izraelskih otrok. Foto:
Borca za pravičnost ali neusmiljena morilca izraelskih otrok. Foto:

Naloga svobodnega sveta je, da filmu ne pokloni nagrade.

Josi Zur
Prizor iz filma Paradise Now
Bi lahko Palestinci ubrali tudi pot, na kateri jim ne bi bilo treba nositi pušk?
Ekipa filma München
Izraelci se nič kaj ne veselijo niti morebitnega slavja ekipa filma München na podelitvi oskarjev. Foto: Reuters

Toliko jih je namreč podpisalo peticijo, s katero zahtevajo, da Ameriška akademija filmske umetnosti in znanosti samo nekaj dni pred podelitvijo oskarjev iz druščine nominirancev umakne palestinski film Paradise Now.



Neusmiljen pritisk vrstnikov
Treba pa je priznati, da vsaj ene prvine filma Izraelci ne morejo označiti za "grobo" propagando palestinskega boja. Režiserju Abu-Assadu je namreč uspelo prikazati mrežo pritiskov, s katerimi se morajo soočati mladi Palestinci. Sodelovanje v terorističnih bojih velja namreč v palestinski družbi za izredno plemenito dejanje, zato mladeniči skoraj morajo prostovoljno vstopiti v usposabljanje za izvajanje terorističnih napadov, če želijo v krogu svojih vrstnikov "imeti visoko ceno". Zato se za kariero terorista odločijo tudi tisti, ki bi ob nepritisku sorodnikov in prijateljev izbrali drugačno pot boja za svobodno Palestino.

Raj, ki je v resnici pekel
Josi Zur, eden od protestnikov, ki so mu palestinski borci za svobodo ubili sina, je dejal, da je naslov filma Paradise Now (Raj zdaj) povsem neprimeren. Prikazuje namreč izraelski vsakdan, ki pa seveda ni niti malo podoben raju, amopak peklu. Primernejši naslov za film naj bi tako bil Hell Now (Pekel zdaj).

Palestina ni država
Izraelcev pa ni zmotila le uvrstitev filma med nominirance, temveč tudi navedba njegovega izvora. Čeprav filme, ki se potegujejo za tujejezičnega oskarja, predlagajo države, je filmska akademija ob Paradise Now zapisala ime Palestina. Palestina pa seveda ni samostojna država. Odločitev za opredelitev filma kot palestinskega je vsaj malo nenavadna tudi zato, ker je nad njegovim nastajanjem bedel režiser Hani Abu Asad. Ta pa ni Palestinec ampak izraelski Jud. Tudi producent je bil izraelski Jud, večina finančnih sredstev za nastanek filma pa je prišla iz Evrope.

Protestniki se verjetno ne bi tako goreče "vrgli v kampanjo", če ne bi film že prejel ene prestižne nagrade. Pred nekaj tedni so namreč na podelitvi nagrad zlati globus, ki veljajo za nekakšne "neuradne napovedi zmagovalcev oskarjev", Paradise Now razglasili za najboljšo tujo filmsko produkcijo lanskega leta.

Še en moteč film
Izraelci letošnjo podelitev oskarjev pričakujejo "s cmokom v grlu". Zmotila jih ni le nominacija filma Paradise Now, ampak tudi nominacije, ki so pripadle filmu München režiserja Stevena Spielberga. Tudi politični triler o sporni mednarodni akciji, s katero so Izraelci skušali odkriti Palestince, ki so v terorističnem napadu pobili nekaj izraelskih športnikov, ki so se udeležili poletnih olimpijskih iger leta 1972 v bavarski prestolnici, Izraelcem namreč ni nič kaj všeč. Izraelce bolj kot borce za svojo pravico prikazuje kot neusmiljene zatiralce Palestincev. Tako vsaj film vidijo Izraelci.

Naloga svobodnega sveta je, da filmu ne pokloni nagrade.

Josi Zur