Takšno sodelovanje med obema nacionalnima ustanovama je v našem prostoru redko videno konstruktivno prizadevanje za celovitejšo predstavitev posamezne tematike in povezovanje v zaobseganju širšega kroga občinstva, ki jih tema lahko doseže. Dvomesečna filmska retrospektiva v Slovenski kinoteki prinaša številne podobe viteštva na filmskem platnu in obenem poraja vprašanja o ozadju zgodb, prikazanih na gibljivih slikah. S tem gledalca napotuje tudi v muzej, kjer sta na razstavi Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov predstavljena miselnost in družbeno okolje naših srednjeveških prednikov. Razstava poleg avtentičnih predmetov iz časa viteške kulture vključuje tudi nekaj filmskih plakatov ter izbor stripov o viteštvu, spremlja pa jo zbornik, v katerem je svoje mesto dobil tudi prispevek, posvečen viteškim filmom.
Plemenitost, fantazija in čarovništvo viteštva
Kot piše Igor Kernel, filmsko retrospektivo sestavljajo štirje sklopi. V prvega so uvrščeni filmi o arturijani in svetem gralu, ki pripovedujejo o vzvišenih, plemenitih idealih, na katere najprej pomislimo, kadar naletimo na pojem "viteštva". S filmoma tega cikla, Lancelot du Lac Roberta Bressona in Kralj Artur Antoina Faquaja, se bo retrospektiva tudi začela.
Drugi sklop sestavljajo domišljijski film, ki jih Američani in Britanci označujejo s pojmoma fantasy in swordcery (sestavljeno iz besed sword in sorcery) - slovensko so jih imenovali kot s skovanko "mečarovništvo". Pri omenjenih (pod)žanrih najbolj očitno izstopijo filmi iz trilogije Gospodar prstanov Petra Jacksona, ki bodo tudi prikazani, poleg tega pa še Ženska - Sokol Richarda Donnerja, Princesa nevesta Roba Reinerja ter Kačje pleme Nicholasa Corea.
Zgodovinske zgodbe
"Zgodovinski" filmi (ustvarjalci tovrstnih filmov si po navadi vzamejo toliko umetniške svobode, da se njihova upodobitev določenih dogodkov lahko precej razlikuje od tiste, ki jo poznamo iz zgodovinskih virov) o viteštvu, križarskih vojnah in zatonu viteške kulture predstavljajo v sklopu viteškega izročila v Evropi filme, kot so Banović Strahinja Vatroslava Mimice o srbskem plemiču, ki se poda na pot reševanja ugrabljene neveste, Meso in kri Paula Verhoevena, Henrik V. Kennetha Branagha, Vitezova usoda Briana Helgelanda, Pogumno srce Mela Gibsona, Ivana Orleanska Luca Bessona in Trpljenje device Orleanske Carla Theodorja Dreyerja iz leta 1928.
" Vitezi" daljnega vzhoda
Na Daljnem vzhodu podobi evropskega viteza v številnih pogledih ustrezajo samuraji na Japonskem, prav tako budistični šaolinski menihi v nekaterih pogledih spominjajo na "svete bojevnike" krščanskih viteških redov. Četrti sklop tako obsega filme, ki obravnavajo viteštvo na Daljnem vzhodu, v prvi vrsti na Japonskem in Kitajskem. Filmi Vojščak iz terakote SjuTung Činga, Mračni samuraj Jodžija Jamade, Kaos Akire Kurosawe, Heroj in Hiša letečih bodal Džanga Jimova ter Zatoiči Takešija Kitana.
Viteštvo pri nas
Po Kernelovih besedah je retrospektiva sicer okrnjena, a kljub temu "dovolj reprezentativna, da gledalcu daje vpogled v pravkar osnovne vidike viteštva v filmu", prav srečanje z razstavljenimi materialnimi ostalinami viteške kulture in viteškimi podobami na platnu lahko ponudi drugačen in širši pogled, zaokroženo celoto, ki "vzbuja prav posebne občutke, posebej če ga spremlja zavest, da je ta kultura dolga stoletja cvetela v naših krajih in nam pustila resnično bogato zapuščino."
Kot zapiše, namreč Slovencem res ne manjka lastnega, izvirnega ljudskega izročila na to temo. V vseh slovenskih pokrajinah poznamo številne pravljice o pogumnih in plemenitih vitezih, ki se bojujejo z zmaji in rešujejo kraljične, tudi najstarejša zabeležena slovenska ljudska pesem, Pegam in Lambergar, je viteška. In čeprav Slovenci nimamo težav pri sprejemanju "viteštva" na ravni popularne kulture, se zatakne pri vprašanju, kaj nam pojem avtentičnega viteštva pomeni tukaj in zdaj. Kljub številnim gradovom, graščinam in dvorcem, ki veljajo za arhetipsko vitezovo domovanje in s katerimi je naše ozemlje gosto posejano, namreč v javnosti prevladuje prepričanje, da so bili vitezi in plemstvo "Nemci", ki smo se jim kleni Slovenci upirali v kmečkih uporih, kar pa ne drži, saj v tem času še ni bil izoblikovan pojem "narodnosti" v današnjem smislu, "staremu" plemstvu pa je bil v času iztekanja habsburške monarhije takšen način razmišljanja tuj. Plemiči na Slovenskem so govorili in pisali v slovenskem jeziku ter v primeru, ko je cesar zaslužne ljudi iz naših krajev povzdignil v plemiški stan, uporabljali slovensko različico plemiške prisege.