Louis Horovitz pravi, da režija oskarjev zanj še vedno pomeni naval adrenalina. Foto: AP
Louis Horovitz pravi, da režija oskarjev zanj še vedno pomeni naval adrenalina. Foto: AP

Nikoli se mi ne zdi samoumevno, da me bodo še kdaj povabili k sodelo-vanju pri oskarjih. Vsako leto je ta večer zame nabit z adrenalinom in ko me enkrat ne bodo več potrebovali, bom zelo razočaran.

Louis J. Horovitz
Roy Christopher pred maketo Kodakovega odra.
Roy Christopher, ki je na čelu odrske postavitve, bo gledalce popeljal v zlata leta hollywoodskega glamurja. Foto: AP

Mož, ki bo v nedeljo na podelitvi oskarjev vlekel vse niti iz ozadja, se pred kamerami ne bo pojavil nikoli. Louis J. Horovitz, ki je zahtevno nalogo letos sprejel že desetič, se pri snemanju oskarjev drži načela, da skuša vsakršno “uredniško manipuliranje” pustiti ob strani in zgolj pokazati kar največ dogajanja iz odra losangeleškega gledališča Kodak.

Ugledno službo si je režiser prislužil z dobrimi priporočili: v preteklosti je režiral tudi emmyje in podelitev MTV-jevih filmskih nagrad, ki pa se po velikopoteznosti seveda ne moreta kosati z malimi zlatimi možmi. “To je Super Bowl medijskega sveta”, je prepričan Horovitz.

Nobenih presenečenj, prosim
Obstaja pa seveda tudi druga stran medalje: ker oskarje gleda tako veliko ljudi, sama podelitev in celoten večer ne smeta biti preveč avantgardna, vse se drži bolj ali manj ustaljenih tirnic. Scenarij je izpiljen do najmanjšega giba in zvezdniki so večkrat naprošeni, naj na odru ne improvizirajo. Kratke govore, s katerimi gostujoči igralci napovedo nominirance, je spisala cela ekipa scenaristov, zahvalni govori pa so (na žalost, bi rekli nekateri) prepuščeni zmagovalcem. Horovitz jih opozarja, da morajo biti kratki, in če je le možno, zanimivi.

Če je kaka misel nagrajenca “zelo nabita s pomenom”, ji režiser pusti še nekaj trenutkov tišine, če pa se novopečeni oskarjevec ne pusti prikrajšati za svoj trenutek pred mikrofonom, ga preprosto preglasijo z glasbo orkestra.

Tudi oskarji se morajo boriti za gledalce
Ker v zadnjih letih gledanost vseh podelitev nagrad malce upada, morajo producenti iskati nove načine, kako ljudi obdržati pred malimi zasloni. Ker so “rezultati” dostopni tudi prek spleta, morajo poskrbeti, da si bodo hoteli oskarje ogledati zaradi prireditve same. Letos je izziv še posebej velik, ker večine v glavnih kategorijah nominiranih filmov kinematografi še ne predvajajo dovolj dolgo, da bi si jih ogledalo zares veliko število ljudi. V letih, ko sta bila “v igri” spektakla Titanik ali Gospodar prstanov, se je bilo treba za gledanost dosti manj potruditi, priznava Horovitz.

Nikoli se mi ne zdi samoumevno, da me bodo še kdaj povabili k sodelo-vanju pri oskarjih. Vsako leto je ta večer zame nabit z adrenalinom in ko me enkrat ne bodo več potrebovali, bom zelo razočaran.

Louis J. Horovitz