Le redke kinoteke na svetu ostajajo tako predane izvornemu analognemu filmskemu formatu kot Avstrijska kinoteka, kar je eden od razlogov za njen svetovni ugled. Foto: Slovenska kinoteka
Le redke kinoteke na svetu ostajajo tako predane izvornemu analognemu filmskemu formatu kot Avstrijska kinoteka, kar je eden od razlogov za njen svetovni ugled. Foto: Slovenska kinoteka
Kinoteka, kino, kinoteka ljubljana, miklošičeva
Magija Avstrijskega filmskega muzeja v Slovensko kinoteko prihaja v sodelovanju z Avstrijskim filmskim muzejem in Avstrijskim kulturnim forumom. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Na ogled bodo namreč izbrani filmi iz zbirke Avstrijske kinoteke, ene redkih kinotek na svetu, ki ostaja predana analognemu filmu. Kratke filme bo pospremil kurator programa Christoph Huber.

Kot so zapisali v Slovenski kinoteki, se digitalne različice filmov stalno izboljšujejo, a ne morejo ujeti vseh razsežnosti resnične filmske čarovnije: ključni del izvirnega umetniškega dela so teksture in čudoviti učinki, ki so vidni le, če je film prikazan na način, kot je bil zamišljen - z analogno filmsko projekcijo.

Avstrijska kinoteka je ena redkih kinotek na svetu, ki ostajajo predane izvornemu analognemu filmskemu formatu, kar je eden od razlogov za njen svetovni ugled. Iz njenega fonda bo tako prikazanih 13 kratkih filmov, ki jih bo mogoče videti po 20.00.

Program je zasnovan tako, da nudi "impresiven prikaz edinstvenih zmožnosti filma, medtem ko se skuša približati sijajnemu razponu možnosti, ki jih je sedma umetnost raziskovala več kot stoletje", so prepričani v Slovenski kinoteki. Ob tem bo kurator programa, filmski kritik in programski sodelavec Avstrijske kinoteke Christoph Huber predstavil zgodovinsko ozadje vsakega izmed filmov.

Kot so še sporočili iz Slovenske kinoteke, izbor sega "od krhkih, utripajočih čudežev zgodnjih ročno koloriranih del, prek španskega genija Segunda de Chomona, do dih jemajočega divjanja noro smešne apropriacije nemega filma Srce sveta Guya Maddina; od najbolj nore pasje razstave, ki jo boste kadarkoli videli - kar je anonimni režiser dosegel že leta 1909 - do animiranega antijunaka Racmana Tepka v njegovih blazno smešnih trenutkih največjega obupa; od delnega ponovnega odkritja dolgo izgubljenega legendarnega filma Josefa von Sternberga do politične klofute Santiaga Alvareza L.B.J.; od trepetajočega praznovanja čudeža življenja Stana Brakhagea do Chaplinove komedije, ki je preoblikovana tako, da tega ni mogoče opisati - in izkusiti drugače kot prek projekcije na platno, zahvaljujoč avstrijskemu geniju Norbertu Pfaffenbichlerju."