Celovečerec Kruh in mleko (2001) je bil režijski prvenec Jana Cvitkoviča, ki je dve leti pred tem zaključil študij  arheologije. Foto: Vertigo
Celovečerec Kruh in mleko (2001) je bil režijski prvenec Jana Cvitkoviča, ki je dve leti pred tem zaključil študij arheologije. Foto: Vertigo
Jan Cvitkovič
Na vprašanje, kako to, da je v filmu Kruh in mleko prikazal bedo Tolmina, v filmu Odgrobadogroba pa kraško demenco, pri čemer živi na Krasu, izhaja pa iz Tolmina, je Jan Cvitkovič pred leti v MMC-jevi klepetalnici dejal: "Ker sem dementen bednik, napol Tminc, napol Krašewc." Foto: EPA
Kruh in mleko
Kruh in mleko je grenko-sladka zgodba o osamljenosti, odtujenosti in ljubezni, ki še vedno tli pod leti zamer. Foto: Vertigo

Z odkritjem spominske plošče in rekonstrukcijo grafita "Če je Tmin raj je Taverna jabka", ki je leta krasil zid pred vhodom v Taverno, želijo vsaj na simbolni ravni poravnati dolgove, ki jih je iz preteklosti v sedanjost povlekel njihov odnos do zgodb, ki so presegle meje njihovega sveta.

Na prireditvi bo nagovoru pobudnikov Mateja Rutarja ter predstavnikov zveze Mink Tolmin in Društva za ohranjanje in razvoj Tolmin (društva DOR) sledil nagovor tolminskega župana Uroša Brežana, zbrane pa bo seveda nagovoril tudi režiser osebno.

Ljubezen, alkohol in nakupovalni seznam
Film Kruh in mleko je zgodba o Ivanu, ki ga zaradi zdravniške stavke en dan prezgodaj odpustijo s programa zdravljenja alkoholizma. Vrne se k ženi Sonji in šestnajstletnemu sinu Robiju.

Prvo popoldne doma mine v prijetnem vzdušju. Naslednje jutro Sonja pošlje Ivana v trgovino po kruh in mleko. Na poti domov Ivan sreča sošolca iz srednje šole Armanda. Skozi pogovor v gostilni se izkaže, da je Armando nekoč, še pred Ivanom, preživel noč s Sonjo. Ivana to tako vrže s tira, da skoraj nevede spije prvo žganje, kar je uvod v tragično družinsko ljubezensko zgodbo.

"V mojem kraju so v 60. letih minulega stoletja, zlati dobi socializma, zgradili velik lokal, imenovan Taverna," je ob svojem filmu zapisal Cvitkovič. "Služil naj bi delavcem, ki naj bi si tam po napornem delu privoščili subvencionirano kosilo, odigrali partijo šaha, se sprostili s kegljanjem in si privoščili kakšen kozarček."

"Z leti je prostor začel izgubljati prvotni namen, v njem so se začeli zbirati tisti, ki jih iz različnih razlogov ni mikalo preživeti prostega časa doma - ločeni, osamljeni, tisti, ki se s svojimi bližnjimi niso razumeli, alkoholiki, nezaposleni in mladi, ki niso imeli kam drugam."

Antologijski prizor je bil izposojen iz resničnega življenja
Ko je bil star 16 ali 17 let, je nanj naredil močan vtis prizor, ko je družinski človek, ki ga je na videz poznal, okrog treh zjutraj obstal sredi lokala, popolnoma pijan in na tla nemočno spustil vrečko s štruco kruha in litrom mleka. Prizor ga je dolga leta spremljal v podzavesti, dokler se ni odločil po njem posneti filma. In sicer tako, da je tistemu trenutku dodal en dan prej in en dan potem.

Nastal je film, ki pravzaprav ne govori toliko o socialnem stanju junakov in njihovih navzven vidnih problemih, ampak bolj o njihovi želji po medsebojni ljubezni in toplini. Govori tudi o napakah, ki jih pri tem delajo in zaradi katerih se jim končni cilj vedno bolj izmika, je o filmu zapisal režiser.

Kruh in mleko je poleg številnih nagrad leta 2001 prejel leva prihodnosti za najboljši celovečerni prvenec na beneškem filmskem festivalu.