Sicer mu najbolje ustreza klasična koncertna dvorana, prizna, da baročna glasba nikjer ne zveni tako dobro kot v sakralnem prostoru, a najbolje Blaž Šparovec še vedno igra kar doma v dnevni sobi. Foto: Iz osebnega arhiva
Sicer mu najbolje ustreza klasična koncertna dvorana, prizna, da baročna glasba nikjer ne zveni tako dobro kot v sakralnem prostoru, a najbolje Blaž Šparovec še vedno igra kar doma v dnevni sobi. Foto: Iz osebnega arhiva
Blaž Šparovec
Žirija je Blaža Šparovca izbrala med sedmimi finalisti. Foto: Iz osebnega arhiva
Blaž Šparovec
Klarinetist bo maja na Dunaju nastopil na enem najpomembnejših mednarodnih tekmovanj v klasični glasbi, ki je namenjeno mladim glasbenikom do 19 let. Tekmovanje poteka vsaki dve leti od leta 1982 in je edino evropsko tekmovanje v klasični glasbi, ki je predvajano po celotni Evropi. Foto: Iz osebnega arhiva
Blaž Šparovec
Glasba mi pomeni zelo veliko, saj predstavlja pomemben del mojega življenja in večina stvari, ki jih počnem, so v povezavi z glasbo, pravi Blaž Šparovec. Foto: Iz osebnega arhiva
Eva-Nina Kozmus
Tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki organizira evropska zveza radijskih in televizijskih postaj EBU, katere članica je tudi RTV Slovenija. Slovenski glasbeniki so bili na tekmovanju uspešni tudi v preteklih letih, leta 2010 pa je zmagala takrat 16-letna flavtistka Eva-Nina Kozmus. Foto: EPA

Dve leti sta minili, in potem ko je med evropskimi mladimi glasbeniki nazadnje slavila prav Slovenka, takrat 16-letna flavtistka Eva-Nina Kozmus, tokrat slovenske barve zastopa klarinetist Blaž Šparovec iz Dobrega Polja pri Radovljici.
Sedemnajstletni klarinetist, ki ga glasba spremlja od malih nog, saj je odraščal v glasbi predani družini, trenutno obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Letos ga čaka matura, nato pa ga bo študij skoraj gotovo popeljal v tujino, čeprav še ne ve, kam natanko. Glasba mu je vedno pomenila zelo veliko in od nekdaj je upal, da bo klarinet tisti njegov spremljevalec na poti, ki jo želi ubrati. Vendar si ne želi biti le klarinetist, ampak glasbenik, takšen z veliko začetnico, pravi.
Klarinet igrate od sedmega leta? Kako sta se s tem glasbilom 'našla', zakaj ravno klarinet?
Da, klarinet igram od sedmega leta. Do zadnjega trenutka nisem vedel, kateri inštrument bi igral. Tako sem šele v trenutku, ko sem se moral dokončno odločiti, čisto naključno izbral klarinet. Kot inštrument ga nisem dobro poznal, a se mi je zdel zanimiv, pa sem poskusil in sčasoma se je pokazalo, da bolje ne bi mogel izbrati. Za nadaljevanje študija klarineta pa je bil zelo zaslužen tudi moj prvi profesor, Luka Kemperle, ki me je popolnoma navdušil za ta inštrument.
Niste edini glasbeni talent v družini? Izhajate iz okolja z velikim posluhom za glasbeno umetnost.
Čeprav starša nista glasbenika, je bila glasba pri nas doma vedno prisotna. Pred mano sta že začela hoditi v glasbeno šolo starejša brat in sestra, igrala sta klavir in violončelo, tako sem že videl, kako vse to poteka. Glasbene korenine imam po očetovem in maminem družinskem drevesu, akademski glasbenici sta tudi dve sestrični. Največji vpliv na moje glasbene začetke pa je najverjetneje imel dedek Egi Gašperšič, zborovodja in skladatelj, ki me je že od malih nog vključeval v razne vokalno-instrumentalne zasedbe in mi bil vzor ter vzgled, kako je videti življenje z glasbo.
Nekoč ste dejali, da vam klarinet vsak dan dela družbo. Včasih vadite tudi po deset ur na dan. So vaje tako intenzivne le pred kakšnimi tekmovanji, pomembnejšimi koncerti ali se lahko tudi spozabite in se igranje samo od sebe tako zavleče?
Igranje oz. vadenje je moja služba in moj hobi. Sčasoma je postalo samoumevno in se ne sprašujem, ali se mi ljubi ali ne, preprosto vadim, igram in v tem uživam. Najraje in največ vadim med počitnicami, ko imam dovolj časa, ki ga lahko posvetim izključno temu. Pred tekmovanji in pomembnejšimi koncerti pa običajno vadim celo malo manj, da se klarinet in jaz malo spočijeva.
Kako je sodelovati s klarinetisti, kot sta Wenzel Fuchs in Nick Kückmeier? So vam starejši virtuozi le glasbeni vzor ali prepoznate kdaj v kom tudi osebnostni, značajski vzgled?
Sodelovanje s takimi klarinetisti je zelo dobra izkušnja, saj izvem ogromno novega in občutek ob sodelovanju z najboljšimi v poslu je navdihujoč. Predvsem me prevzamejo z osebnostnimi in značajskimi potezami, saj mislim, da je pri umetniškem ustvarjanju to najpomembnejše. Skozi glasbenikovo igranje, ki seveda zahteva tehnično in muzikalno perfektnost, se občinstvu pokaže njegova osebnost in odnos do glasbe, ki v končni fazi na občinstvo naredita odločilen vtis - bolj kot igranje samo. Vzor so mi ne le klarinetisti, temveč dirigenti, skladatelji in različni glasbeniki, ki so s svojo osebnostjo in umetniško širino navduševali ljudi po vsem svetu.
Intenzivno sodelujete tudi z Anžetom Rozmanom. Kako je igrati skladbo, napisano posebej za vas? Kaj sicer najraje igrate?
Vse zelo rad igram. Vsaka skladba, ki se je lotim, mi predstavlja nov izziv in v vsaki skladbi najdem nekaj, kar me res pritegne k igranju glasbe te vrste, glasbe tega obdobja, od klasicizma (prej klarineta na žalost še ni bilo) do moderne glasbe, pritegnejo pa me tudi drugi žanri, npr. džez. Skladbo, napisano prav zate, je igrati res zanimivo, saj lahko brez skrbi dodaš kakšen virtuozen vložek, če ti kakšen del ne ustreza najbolj, lahko rečeš skladatelju in ga spremeni in sam občutek igranja je zanimiv, saj si navsezadnje prvi, ki je to skladbo izvajal na odru.

Kaj vam pomeni glasba? Ste od samega začetka vedeli, da je pot s klarinetom tista, ki jo želite nadaljevati, ko odrastete?
Glasba mi pomeni zelo veliko, saj predstavlja pomemben del mojega življenja in večina stvari, ki jih počnem, so v povezavi z glasbo. Vedel nisem, sem pa upal in pričakoval, da me bo pot s klarinetom popeljala na pot, po kateri želim potovati, ko odrastem. Klarinet predstavlja le majhen del večje celote, s katero se ukvarjam, želim si pa postati ne le klarinetist, temveč glasbenik. Pri tem mi je vzor moj profesor, Andrej Zupan, ki svoje glasbeno življenje zajema z veliko žlico.
Za seboj imate že celo kopico nagrad. Katero priznanje, tekmovanje vam je v posebno čast?
Škerjančeva nagrada, saj sem jo dobil zaradi vseh drugih, že dobljenih nagrad in je tako nekako nagrada nad nagradami.
Pred nekaj leti ste se po prepričljivem nastopu na tekmovanju Concertino Praga odpravili na turnejo po čeških gradovih. Kako je igrati v takšnem ambientu z izrazito historično noto? Kako odzivni ste na drugačne atmosfere na prizoriščih, kjer nastopate? Vam bolj ustreza klasična koncertna dvorana ali prizorišča drugačnega tipa?
Dvorane, po katerih sem nastopal, so res izjemno lepe, kar da igranju še dodaten čar. Precej dobro se prilagajam na prizorišča nastopov, moje občutenje atmosfere prostora pa je zelo odvisno od programa, ki ga igram. Zato zmeraj poskušam izbrati skladbe tudi glede na dvorano oz. prostor, kjer je koncert. Najbolj mi ustreza klasična koncertna dvorana, saj je kompromis vseh preostalih prostorov in dvoran in je najboljša za izvajanje zelo barvitega, raznovrstnega programa, a npr. baročna glasba nikjer ne zveni tako dobro, kot v cerkvi ali kakšni baročni dvorani. Najbolje pa igram seveda doma v dnevni sobi.
Po petkovi razglasitvi zmagovalcev izbora za Evrovizijske mlade glasbenike je verjetno najprej sledilo veliko veselje. Je morda že navzoča tudi trema zaradi tekmovanja, ki vas čaka?
Ne, nimam (še) treme in tudi pretirane treme ne pričakujem. Predvsem se veselim in nestrpno pričakujem nastop/nastopa na Dunaju.
Na Dunaj se odpravljate maja. Kako intenzivnejše bodo vaje do takrat? Kaj vas čaka v prihodnjih dobrih dveh mesecih.
Vaje bodo v okviru časa in energije, ki bo na razpolago, saj me v prihodnjih mesecih čaka veliko dela, med drugimi tudi nekaj učenja za maturo in tekmovanje v Beogradu.
Na zadnjem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki je slavila Eva-Nina Kozmus. Vam je njen uspeh v spodbudo ali čutite prej toliko večjo odgovornost dati vse od sebe?
V vsakem primeru bi dal in bom dal vse od sebe, Eva-Nina pa mi je vzgled, da je s pozitivnim pristopom in ljubeznijo do glasbe vse mogoče.