Glasba
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 7 glasov Ocenite to novico!
Avtorja: Gregor Pirš in Primož Trdan Foto: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij
       Izdelovanje glasbil je za šamane prav tako obred kot igranje nanje. Vsako glasbilo je edinstveno in zelo osebno. Šaman odide v gozd po les za svoj boben, nanj napne živalsko kožo in z ritmom bobna prestopi na drugo stran. Ta druga stran je terra incognita, je območje prerokb in umetniških razodetij.       
Avtorja: Gregor Pirš in Primož Trdan Foto: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij
Avtorja: Gregor Pirš in Primož Trdan Foto: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij
Avtorja: Gregor Pirš in Primož Trdan Foto: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij
       Živimo v času, ko grozi, da bo pristna ustvarjalnost izginila. Kulture morajo odkriti svoje korenine v svetu, ki ga žene globalizacija, ta pa s svojo hegemonijo razkraja izvirno. Danes mora vsak človek, vsak narod in vsaka kultura hoditi svojo pot.       
 Susana Ferreres
Orkester  tradicijskih glasbil in novih tehnologij )
Avtorja: Gregor Pirš in Primož Trdan Foto: Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij

Dodaj v

"Danes je nujno osvoboditi pot in znova vzpostaviti stik z izgubljeno enostjo"

Preteklost in prihodnost glasbe Južne in Srednje Amerike na Arsovih Nočeh v Stari Ljubljani
22. avgust 2018 ob 08:58
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Ljubljano je te dni pripotovala približno 700 kilogramov težka zbirka glasbil, mask in drugih tradicijskih obrednih predmetov, s katerimi bo glasbeno izročilo Južne in Srednje Amerike v prestolnico prinesel argentinski Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij.

Ta glasbila in maske so plod njihovega dolgoletnega raziskovanja kultur Amazonke, Andov, Patagonije, Majev, Inkov in Aztekov. Gostovanje v Ljubljani predstavlja pomemben mejnik v delovanju Orkestra tradicijskih glasbil in novih tehnologij. Ansambel namreč prvič zunaj Argentine predstavlja repertoar, namenjen tradicijskim glasbilom in simfoničnemu orkestru.

Argentinski Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij je skupnost glasbenikov in skladateljev, ki odkriva in oživlja umetnost ter duhovno izročilo igranja na glasbila Južne in Srednje Amerike. Poleg negovanja izvajalske prakse na večinoma pozabljenih glasbilih umetniki nadgrajujejo izročilo, tradicijska glasbila povezujejo z elektroniko, skladajo nova dela in delijo svoja spoznanja na koncertih, predstavitvah ter delavnicah za otroke in odrasle, ki se širi tudi na akademsko raven. Za svoje delo so prejeli posebno priznanje Mednarodnega glasbenega sveta.


Svoje delo bodo na dveh zaporednih večerih predstavili na letošnjih Arsovih Nočeh v Stari Ljubljani v sodelovanju z Imago Sloveniae – v četrtek, 23. avgusta, s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in naslednji dan, 24. avgusta, na samostojnem koncertu. Oba dogodka bodo na programu Ars neposredno prenašali v okviru radijskih Noči v Stari Ljubljani, na voljo bo tudi spletni/facebooški videoprenos.

Več pa v spodnjem pogovoru z Alejandrom Iglesiasom Rossijem.

Ali lahko poveste, kaj o osebnih vzgibih, ki so vas, kot skladatelja, napeljali k snovanju celostnega umetniškega projekta, ki ga svet danes pozna predvsem pod imenom Orkester tradicijskih glasbil in novih tehnologij?
Na delo ansambla prenašam temeljne koncepte predkolumbovske duhovne tradicije, med drugim tudi koncept enosti. Pomembno se nam zdi spremeniti proces komponiranja, saj je ta povezan s tipiko glasbil, gest in izvajalskih tehnik. Zgodovinsko gledano ima vzpenjanje po spirali znanja namreč temeljno in nepričakovano posledico: distanciranje od mitičnega jedra. Tako je prvobitna enost sčasoma razpadla in pojavil se je koncept tehnične specializacije.

Danes je nujno osvoboditi pot in znova vzpostaviti stik z izgubljeno enostjo, zato so vsi člani orkestra skladatelji in interpreti svojih skladb ter izdelovalci tradicijskih glasbil, tako tistih, ki so se ohranila, kot tudi pozabljenih, izgubljenih, ki jih rekonstruiramo na podlagi raziskovanja in študija predkolumbovskih zapisov. Vsi smo tudi ustvarjalci mask in tradicionalne ikonografije, kar prav tako uporabljamo na koncertih.

Izdelovanje glasbil je za šamane prav tako obred kot igranje nanje. Vsako glasbilo je edinstveno in zelo osebno. Šaman odide v gozd po les za svoj boben, nanj napne živalsko kožo in z ritmom bobna prestopi na drugo stran. Ta druga stran je terra incognita, je območje prerokb in umetniških razodetij.

Pri orkestru sledimo posebni paradigmi, s katero želimo preseči delitve med različnimi področji glasbenega znanja, ki so posledica industrijske revolucije. Ali če povem drugače – zanima nas pogled prvih zahodnih skladateljev v času evropskega srednjega veka. To so bili skladatelji, a tudi glasbeni teoretiki, matematiki, astronomi, teologi in alkimisti. To večdisciplinarno vlogo so v predkolumbovskih Amerikah opravljali šamani, "možje znanja", vešči medicine, glasbe, magije in prerokovanja.

Poleg tradicijskih glasbil vaša praksa torej vključuje tudi druge ritualne objekte …
Za duhovne predkolumbovske tradicije je bila ikonografija mask in glasbil umetnost evociranja nevidnega skozi transformacijo vidnega. Raziskujemo telesne geste, značilne za nastopanje z ritualnimi glasbili, uporabo mask, plesov in njihovo ikonografijo, pa tudi skulpture, zidne poslikave in zapise. Vendar pa tega ne počnemo le zato, da bi s temi podobami prišli do "zunanjega" znanja. Gre za razvoj neposrednega notranjega odnosa z živim spominom. Končni cilj je to, da gremo skozi vrata zaznave, da se naučimo razborati "nevidno vidnega, prisotnost v pojavnosti".

… in pa seveda elektroniko. Glasbena elektronika sama po sebi nima zgodovinskih ali duhovnih konotacij. Kako jo, v umetniškem smislu, obravnava vaš ansambel?
Del našega projekta je povezan z dekolonializacijo. To pomeni, da tradicijskim inštrumentom obeh Amerik dajemo enako ontološko dostojanstvo, kakršno uživajo inštrumenti evropske tradicije in tisti, ki so se razvili z digitalno tehnologijo. Poetični prostor, ki ga odpira elektronska glasba, je v resnici izjemen. Za ameriške šamane je bilo vse znanje človeštva sveto. Če svet digitalne transformacije zvoka razumemo kot nekaj svetega, se znajdemo pred neskončnimi možnostmi, s katerimi lahko okrepimo našo zapuščino.

Kaj pa v resnici vemo o glasbi starih ameriških ljudstev?
Zelo malo, razen če smo sposobni stopiti v stik s koreninami tradicijskega znanja Amerik, kar je redko, vendar mogoče.

Vaše delo in delo Orkestra v ospredje postavljata holističen proces – odkrivanje starih tradicijskih niti, postavljanje teh niti v sodoben kontekst, izobraževanje, akademski študij. Kakšen pomen pripisujete tej drugi, torej izobraževalni plati svojega dela … mislim predvsem na vaše delo z otroki in mladino …
Orkester deli svojo izkušnjo odkrivanja tradicijskih inštrumentov, praks igranja in skladanja s članstvom Nacionalne univerze Tres de Febrero. Tako prinaša to dediščino v akademsko okolje. Izvajamo tudi potujoče tečaje, učimo po vaseh, kjer je prenos znanja pičel. Poleg pa so še dodatni tečaji na univerzi, ki so odprti za vse, delavnice izdelovanja glasbil in pedagoški koncerti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Razpon te dejavnosti zajema celotno glasbeno življenje v državi in otrokom ter odraslim omogoča drugačno glasbeno izobrazbo, s katero se učijo jezikov in glasbenih veščin, ki so povezani z njihovo kulturo.

Ali lahko na kratko opišete dosedanje svetovne turneje – v katerih delih sveta se je Orkester v preteklosti že predstavil?
Orkester je gostoval že na petih celinah: v saharski puščavi, egiptovski Aleksandrijski knjižnici, v maorskih skupnostih na Novi Zelandiji, na Otoku sonca na jezeru Titikaka, pa v Parizu, Hongkongu, na Kubi, v Južni Afriki …

Bosta koncerta v Ljubljani v sosledju vaših gostovanj v čem posebna?
Četrtkov koncert (23. 8.) bo prvič v naši zgodovini predstavil celoten program, napisan za simfonični orkester in ameriška tradicijska glasbila. Naslednji večer bo intimnejši in na njem bomo predstavili nekatera glasbila z njihovimi duhovnimi vidiki.

Kje boste nadaljevali svojo turnejo?
Naslednji projekt bo z mojim dolgoletnim prijateljem Leom Brouwerjem. Pripravljamo nove orkestracije nekaterih njegovih del za kitaro in orkester, tako da jih bomo lahko igrali s tradicijskimi glasbili in orkestrom, on pa bo dirigiral. Nastopili bomo s Filharmoničnim orkestrom iz Patagonije – to bo novembra v argentinskih Andih.

Za svoje delo ste prejeli tudi ugledno nagrado Mednarodnega glasbenega sveta, nagrado glasbenih pravic 2013 … morda za konec še beseda o tem, kako vaše delo sprejemajo svetovni forumi, ki skrbijo za ohranjanje in zaščito kulturne dediščine …
Susana Ferreres, naša vodja področja vizualnih umetnosti, je na podelitvi nagrade povedala naslednje: "Živimo v času, ko grozi, da bo pristna ustvarjalnost izginila. Kulture morajo odkriti svoje korenine v svetu, ki ga žene globalizacija, ta pa s svojo hegemonijo razkraja izvirno. Danes mora vsak človek, vsak narod in vsaka kultura hoditi svojo pot. Prvinska naloga nas, glasbenikov, mora biti pokončna zavezanost ohranjanju vrednot različnosti tradicionalnih kultur petih celin. Ohranjati moramo duhovno znanje Matere Zemlje in zemlje nas vseh."

Gregor Pirš, 3. program Radia Slovenija, Ars
Prijavi napako
Komentarji
Clown
# 22.08.2018 ob 10:38
A so osebne dokumente tudi prinesli?
tim sein
# 22.08.2018 ob 14:34
To je trendy.
ti-ne
# 22.08.2018 ob 12:32
Morricone Misija 30 let pozneje.
Preveč teatra, premalo transcendence.
Kazalo