Tudi tokrat se je na odru predstavil pester izbor slovenskih in tujih šansonjerjev, ki so v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prinesli nekaj "piafovskega" pridiha. Obenem je tradicionalno srečanje šansonjerjev v CD-ju zaznamovalo tudi 15-letnico delovanja Cafe teatra.

Nabor nastopajočih raznovrsten kot šanson sam
V navedenem vrstnem redu so se predstavili ženski pevski zbor Kombinati z Bandiero Rosso; Slon in Sadež z v njunem slogu hudomušnim "šansonom" Nimam razloga za blues; zasavski "knapi" Orlek in Upokojenega policaja pesem; že uveljavljeni šansonjerski zvezdnik Jure Ivanušic s skladbo Zvezde; domžalska glasbena pedagoginja Anastazija z balado Če bi vedela; prleški posebnež Tadej Vesenjak z v prleščini (in ne prekmurščini (!), kot je poudaril) odpeto Mlodo küro; Ana Dežman s Pravo besedo; Ptujčani KvinTon s pesmijo Gustl; legenda iz časa nekdanje Jugoslavije in po izbiri "Japonka" Jadranka Stojakovič z očarljivo Sve smo mogli mi, raperja Murat & Jose in Captamur; vodja skupine The Walkabouts Chris Eckman z v angleščino prevedeno pesmijo Daneta Zajca Hours; kanadsko odkritje Pascal Lejeune s pesmima Bilingue in Paris in La clé, pri kateri se mu je pridružila Vita Mavrič; še ena jugoslovanska pevska legenda Maja Odžaklijevska, ki je, po aplavzu sodeč, najbolj očarala občinstvo s pretresljivo balado Rastanak in za konec še slovenska legenda: Jani Kovačič z grenkosladko Zadnjo kavo za dva.
Kobal kot Cobaletti Viti pil živce
Tako kot lani sta bila tudi letos ubran voditeljski par Vita Mavrič in Boris Kobal v vlogi nadležnega "tenorista" brez pravih pevskih sposobnosti, Romea Cobalettija, ki je ves večer pil živce gostiteljici. Poleg priznanih glasbenikov ter mladih, prodornih in duhovitih trubadurjev sta na oder pospremila še dve presenečenji. Najprej se je s Štirimi letnimi časi predstavil starosta slovenske odrske umetnosti Boris Cavazza, v komičnem vložku pa nas je presenetil televizijec Mario Galunič.
La Vie en Rose je že tradicionalno dobro obiskan glasbeno-gledališki dogodek, ki se posveča predvsem šansonu, za katerega velja, da je komentator dogajanja ali subtilni dnevnik lastne usode. Njegov obraz je raznovrsten; od izrazito artističnega izraza visoke umetniške forme do enostavnega, priljubljenega, ki se na vsem razumljiv način nanaša na vse ljudi. Raznovrstnost avtorjev in interpretov mu daje poseben pečat, so zapisali organizatorji dogodka, ki je pritegnil tudi mnoge znane obraze iz slovenskega kulturnega in družabnega življenja.

L. Š./A. K./ Mojcej