Mojmir Sepe pravi, da je sicer s ponosom sprejel zlati red za zasluge, ki ga je prejel kot prvi od kolegov iz svoje stroke, a da ga bo, če bo zakon spremenjen, vrnil. Foto: MMC RTV SLO
Mojmir Sepe pravi, da je sicer s ponosom sprejel zlati red za zasluge, ki ga je prejel kot prvi od kolegov iz svoje stroke, a da ga bo, če bo zakon spremenjen, vrnil. Foto: MMC RTV SLO
SUGU, (Peter Lovšin, Matjaž Zupan, Zoran Predin)
Osnutek zakona o medijih v 70. členu opredeljuje delež predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih: s sedanjih 40 odstotkov čas, v katerem morajo radijske ter televizijske postaje predvajati glasbo slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, zmanjšuje na 15 odstotkov. Kot pravijo glasbeniki, združeni v Slovensko unijo (SUGU), takšen predlog zakona 'uničuje predvsem avtorje slovenske glasbe in življenjska dela skladateljev, s katerimi smo si pridobili narodno identiteto'. Foto: MMC RTV SLO/ A. J.

Skladatelj, aranžer in dirigent Mojmir Sepe napoveduje, da bo v primeru sprejetja zakona o medijih "nemudoma" vrnil državno odlikovanje zlati red za zasluge, ki ga je konec julija prejel ob svoji 80-letnici za "prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe in pomemben delež pri razvoju slovenske glasbene kulture", poroča današnje Delo.

Sepe meni, da bomo v primeru sprejetja omenjenega zakona oziroma določila "na poti zelo hitre izgube slovenske identitete". Že sedanje določilo, da morajo nacionalne radijske postaje predvajati najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, komercialne pa le najmanj 20 odstotkov, "malce žaljivo do slovenskih avtorjev in slovenske glasbe nasploh", je prepričan starosta slovenske popevke, ki še opozarja, predlog sploh ne določa niti 15-odstotnega deleža, ampak v najslabšem primeru le 8-odstotnega, saj opredeljuje predvajanje slovenske glasbe le v terminu med 6. in 20. uro.

Skriti mehanizmi pri sestavi radijskega programa?
Glasbenik in predsednik združenja Slovenska unija glasbenih ustvarjalcev Zoran Predin je podobnega mnenja. Prepričan je, da osnutek novega zakona o medijih ščiti predvsem uporabnike in kapital, ki stoji v ozadju medijev: "Kar se glasbe tiče, so te kvote, ki so v vseh civiliziranih državah namenjene ohranjanju lastne identitete, kapitalu trn v peti. Kapital namreč poskuša predvajati program, za katerega mu ni treba plačevati avtorskih pravic. Tisti del programa, ki upošteva novitete, je tako v manjšini. Program določajo predvsem veliki katalogi, ki prihajajo z Zahoda in ki jih prinaša ta kapital, ki ima v lasti radijske in televizijske postaje, pa tudi avtorske pravice za to starejšo glasbo. Na tak način prihranijo kar precej," je povedal za MMC, za časopis Večer pa še, da so kvote regulativa in da bi se brez takšnih določil iz radijskega programa izbrisala izobraževalna nota. Po njegovem publiki "ni dovolj emitirati le tistega, kar je všečno, temveč tudi informirati, izobraževati".
Opozarja, da je tovrstna regulativa po svetu nekaj običajnega in da so težave z izpolnjevanjem dosedanjih kvot nastale predvsem zato, ker radijske postaje niso gradile lastnega arhiva (in ne zato, ker ne bi bilo dovolj kakovostne glasbe).

Zakaj siliti ljudi z glasbo, ki jim ni všeč?
Po drugi strani pa spremembe zagovarja predsednik upravnega odbora in izvršni direktor mreže Infonet Leo Oblak, ki trdi, da je preprosto premalo dobre slovenske glasbe, ker je "slovenska produkcija v ustvarjalni krizi" in ne ponuja ničesar novega, kot dokaz pa ponuja letošnjo Emo.

Oblak trdi tudi, navaja Večer, da so nekatere radijske postaje v Sloveniji naredile raziskave in ugotovile, da "poslušalci ocenijo z oceno odlično ali prav dobro le okoli štiri do osem odstotkov slovenske glasbe". Tako meni, da bo, če bo zakon radijske postaje prisilil, da bodo predvajale tudi pesmi, ki ljudem niso všeč, "to zelo slaba usluga slovenski glasbi".