Predvideva se, da je bil liturgični napev, imenovan antifona, napisan na začetku 10. stoletja, stoletje prej kot do zdaj najstarejše znano polifono delo. Foto: britishlibrary.typepad.co.uk
Predvideva se, da je bil liturgični napev, imenovan antifona, napisan na začetku 10. stoletja, stoletje prej kot do zdaj najstarejše znano polifono delo. Foto: britishlibrary.typepad.co.uk

Gre za kratek koralni spev, posvečen zavetniku Nemčije Bonifaciju. Doktorski študent Giovanni Varelli, ki se specializira iz najzgodnejših notnih zapisov, je skladbo za dva glasova našel med rokopisi te knjižnice. Predvidevajo, da je bila napisana na začetku 10. stoletja. Na spletni strani univerze so zapisali, da je to Varellijevo odkritje zamajalo temelje evropske glasbene tradicije.

Pred izumom notnega črtovja
Najzgodnejši praktični primer polifonije - glasbe, ki združuje več kot eno samostojno melodijo - je zapisan v notaciji, ki je obstajala še pred izumom notnega črtovja. Bil je na koncu rokopisa o življenju škofa iz Reimsa.

Novoodkriti liturgični napev, imenovan antifona, s še enim glasom za poudarjanje harmonije je bil po Varellijevih predvidevanjih zapisan okrog leta 900.

Polifonija v modi vse do 20. stoletja
Znano je, da je polifonija zaznamovala večino evropske glasbe vse do 20. stoletja, vendar ni jasno, kdaj natančno se je pojavila. Razprave, ki so začrtale teoretsko podlago za glasbo z dvema samostojnima glasovoma, obstajajo od zgodnjega srednjega veka.

Do zdaj je za najzgodnejši primer take glasbe, ki je bila namenjena več kot enemu glasu, veljal rokopis, znan pod imenom Winchesterski tropar, ki datira v leto 1000.