"Iz duše preteklosti gradimo most do duše sedanjosti," so organizatorji povzeli poslanstvo svojega sobotnega koncerta. Foto: RTV Slovenija
Zgoščenka je nastala kot zadnji stavek projekta v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi, Robovi izročila. Vsebina se je gradila ob pomoči štirih javnih radijskih oddaj, na štirih skrajnih robovih današnje Slovenije: Goričko, Istra, Breginjski kot in Bela krajina. Foto: Vesna Vidmar

Na Ljubljanskem gradu se bo v soboto, 29. novembra, zgodil koncert Robovi izročila; ljudski glasbeniki bodo muzicirali v družbi Nine Volk, Tomaža Raucha, Marina Kranjca ter ansamblov Capella Carniola in Musica Cubicularis. Če se koncerta ne boste udeležili v živo, mu lahko v neposrednem prinosu - začel se bo ob 20.00 - prisluhnete na 1. programu Radia Slovenija.

Gre za sklepni del projekta, ki je letos nastajal v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi na 1. programu Radia Slovenija. Med prebivalci skrajnih robov Slovenije so radijci želeli obuditi vrednost glasbenega izročila. Ljudski glasbeniki, ki živijo z ustno izročeno ostalino obrobja, so se povezali z izkušenimi izvajalci starih glasbenih praks; skupaj so ustvarili glasbeno celoto, ki kaže kulturno bogastvo prostora, razpetega med Balkanom, južno, srednjo in vzhodno Evropo.

"V bolj oddaljeni preteklosti ni bilo absolutne, ničemur namenjene muzike, ne med preprostim in revnim prebivalcem, ne med bogato grajsko gospodo, ne med duhovščino. Številni nekoč jasno izraženi nameni so danes, v spremenjenem slogu življenja, izgubljeni in nepotrebni," je v uvodniku k zgoščenki, ki izide ob tej priliki, zapisala urednica Monika Moličnik. "Zato sta oder in nastop tista, ki privlačita, dajeta enim in drugim – tako glasbenikom kot poslušalcem. Besedilna in glasbena zvočnost pa dokazujeta, da je bil današnji slovenski svet tudi nekoč bogat kulturni prostor, razpet med Balkanom, južno, srednjo in vzhodno Evropo."

Pa še: "V želji, da bi bila glasba ena sama in le estetska tvarina, je nastala ta zgoščenka, ki čisto zavestno povezuje robove izročila in ljudi. Ljudskim glasbenikom odpira pot na koncertni oder v prestolnici, glasbenike umetnih zvrsti pa vodi na podeželska dvorišča. Nemara je prišel čas, da po svoje uresničimo besede Béle Bartóka: »Vsak naš ljudski napev je pravi zgled visoke umetniške popolnosti. Štejem ga za ravno tako mojstrovino v malem, kot sta mojstrovini Bachova fuga ali Mozartova sonata v svetu velikih oblik.""