Tomaž Pengov (1948-2014) je bil izvrsten kitarist, obvladal je tudi lutnjo, njegovo liriko je odlikovala izjemna globina. Foto: BoBo
Tomaž Pengov (1948-2014) je bil izvrsten kitarist, obvladal je tudi lutnjo, njegovo liriko je odlikovala izjemna globina. Foto: BoBo
V družbi kolega 'šumijevca' Milana Dekleve na predstavitvi knjige Drevo in zvezda leta 2011. Foto: BoBo
Slovo Tomaža Pengova in Milene Muhič

Kot piše na spletni strani, ki so mu jo posvetili oboževalci, je nastopal že konec 60. let, med drugim je preigraval pesmi Boba Dylana in njegove verze prevajal v slovenščino.

Bil je izvrsten kitarist in cenjen pesnik, ki so mu nekateri prilepili oznako "slovenski Leonard Cohen". Spadal je v krog umetnikov, ki so se v 70. letih zbirali v legendarnem lokalu Šumi nasproti ljubljanske Drame. Pengov je nekaj časa sodeloval tudi z zasedbama Salamander in Mladi levi, z zadnjo je posnel Odo Ireni. Pisal je tudi glasbo za slovenske filme.

Njegov drugi album Pripovedi (1988) je nastajal kar osem let, na njem se je pojavilo več gostujočih glasbenikov. V 90. letih sta izšli še plošči Rimska cesta in Biti tu, leta 2011 pa knjiga in zvočna knjiga Drevo in zvezda, na kateri je recitiral svoje pesmi. Za svoje ustvarjanje je leta 1997 prejel Ježkovo nagrado.

"Tomaž Pengov je bil – in je še vedno – popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev. Na obrobju sveta, malikujočega hitrost in hrup, so morda še skriti kraji, kjer je mogoče poslušati roso, iskati pogled drevesa, se pogovoriti s klateži, romarji in begunci, videti barvo tišine," je ob izidu Drevesa in zvezde zapisal pesnik in avtorjev prijatelj Milan Dekleva.

O nastanku Odpotovanj je krožila anekdota, da so ploščo zaradi dobre akustike delno posneli kar na stranišču v stanovanju Tomaževih staršev. V pogovoru za Mladino jo je leta 2007 Pengov potrdil kar sam - povedal je, da so tam, kamor gre še cesar peš, pravzaprav posneli večino plošče, preostalo pa na Radiu Študent.

V omenjenem pogovoru je na vprašanje, kaj si misli o drugih slovenskih kantavtorjih, odgovoril kar z vprašanji: "Znajo kaj narediti ... Zakaj je toliko dobrih glasbenikov v Sloveniji in zakaj jih ne slišimo? Odgovoriti mi ni treba. Zakaj se vrti tak drek? To so zdaj moja vprašanja. Če ima folk oprana ušesa, potem ne sliši drugega, to je pranje glave. A je to taka uredniška politika, so to kuverte? V katero smer gre to? Zakaj se nekdo bori, da se v slovenski glasbi še kaj zgodi? Zakaj se vrtijo ušesa in lomijo peresa?"

Slovo Tomaža Pengova in Milene Muhič