Rauch slovenski glasbeni prostor zaznamuje od sredine 80. let dalje. Zasluge za to, da je njegovo raziskovalno delo strokovno temeljito in zanesljivo, ima njegova formalna glasbena izobrazba - diplomiral je iz glasbene pedagogike -, obogatena s spoznanji terenskega raziskovalca in izkušnjami glasbenega ustvarjalca in poustvarjalca, piše v utemeljitvi.

Rauch je izoblikovan mislec, ki v sebi združuje razumevanje glasbe v kontekstu zgodovinskih in družbenih okvirov posameznih obdobij. Njegova dejavnost, tako glasbenoteoretična kot glasbenopraktična, umetniška in pedagoška, je tistim, ki se z ljudsko glasbo ukvarjajo ljubiteljsko, v pomoč in strokovno podporo. Poleg tega je nepogrešljiv sogovornik in svetovalec raziskovalcem s področij etnomuzikologije in folkloristike, saj s svojim obsežnim znanjem in razumevanjem pomembno razjasnjuje številna strokovna vprašanja.

Ob sobotah potujemo v Oddaljene zvočne svetove
Njegova strokovna besedila so bila objavljena v revijah Folklornik in Glasbena mladina/Glasna, med časopisi Delo in Naši razgledi ter v radijskem mediju, v katerem s svojim širokim poznavanjem svetovnih glasb že od leta 2000 na 3. programu Radia Slovenija ustvarja oddaje Oddaljeni zvočni svetovi.

Celotno Rauchovo delovanje zaznamuje poustvarjanje ljudske glasbe. Njegove glasbene interpretacije spremlja vsakokratno preverjanje zgodovinskih podatkov, ki pa so za področje ljudske glasbe pogosto zelo redki. Na ta način je ustvaril edinstveno, obsežno zbirko domačih in tujih (pretežno) ljudskih inštrumentov in o njih zbral zgodovinske podatke.

Kot izvajalec je sodeloval v skupinah Trinajsto prase (1987-1993), Marko banda (1995-1998) in Črnobela muzika (2004-2005), s katerimi je vedenje o slovenski ljudski glasbi, godčevskih zasedbah in izvajalskih praksah širil tudi v mednarodni prostor. Njegovo poustvarjanje se tesno prepleta z ustvarjanjem, njegova pedagoška dejavnost pa je pripomogla, da so folklorniki srednje, predvsem pa mlajše generacije začeli slediti novim strokovnim zgledom, med drugim še navaja utemeljitev.

Karelj Štrekelj, pobudnik zbiranja ljudskih pesmi
Odbor za Štrekljevo nagrado je letos izbiral med dvema predlogoma za nagrado, poimenovano po jezikoslovcu, slavistu, publicistu, etnologu in zbiratelju ljudskega blaga Karlu Štreklju (1859-1912). Dobijo jo posamezniki in skupine za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi.

Doslej so jo prejeli Pavle Merku (2001), Milko Matičetov (2002), Zmaga Kumer (2003), Mira Omerzel Mirit (2004), Marija Kozar Mukič (2005), Janez Dolenc (2006), Jasna Vidakovič (2007), Julijan Strajnar (2008), Mirko Ramovš (2009), Viljem Černo (2010), Engelbert Logar (2011), Marija Stanonik (2012), Jasna Majda Peršolja (2013), Igor Cvetko (2014) in Pavel Medvešček (2015).