Glasba
(2)
Krožišče v Lescah
Leta 2013 so v krožišču na avtocestnem izvozu pri Lescah odkrili skulpturo harmonike in dežnika, posvečeno Slavku Avseniku. Kljub navdušenju nad spomenikom so ljudje takoj opazili tudi odvečne tipke na klaviaturah glasbil, a to naj bi bila umetniška svoboda avtorja, tokrat arhitekta Klemena Rodmana. Foto: BoBo
Deček s piščalko
Ali veste, koliko kipcev dečka s piščalko se v Sloveniji nahaja na prostem? Foto: BoBo
Peter Baroš
Vodja Sigica Peter Baroš je povedal, da so se za nastanek spletne aplikacije odločili, ker gre za nikoli zaključeno zgodbo, saj spomeniki nastajajo sproti. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Virtualni sprehod po sledeh muziciranja na naših tleh: zaživel je portal Momus

Sigicev vodič po poteh snovne glasbene dediščine
15. november 2018 ob 16:41
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Kje se nahaja vrt, poimenovan po skladatelju Antonu Foesterju, kdo vse je upodobljen na aleji slovenskih skladateljev, kje najti muzej Ipavčeva hiša in koliko kipcev pastirčka s piščalko je na naših tleh?

Spoznanje, da v Sloveniji ne obstaja glasbena topografija, kot to velja za druga področja, na primer literaturo, je privedlo do vzpostavitve spletnega vodiča po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije, interaktivne spletne aplikacije.

Skupni projekt Sigica in Filozofske fakultete
Glasbeni vodič po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije, imenovan Momus (Monumentis Musicum Sloveniae), je zagnal Slovenski glasbenoinformacijski center (Sigic), projekt pa so v sodelovanju s Filozofsko fakulteto pripravljali dve leti, ideja je bila po državi popisati spomenike, povezane z glasbo. Njegova vsebina bo s časom še rasla, omogoča namreč tudi nadgradnje, denimo umestitev zvočnih posnetkov, ko bo to avtorskopravno urejeno.

Zamisel za Momous se je porodila v okviru študija muzikologije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot je povedal idejni oče Matjaž Barbo, portal o glasbenih spomenikih prinaša dragocen pregled slovenske glasbene dediščine in "odkriva veliko škrbino" - pomanjkanje glasbenega muzeja.

Do Momusa lahko dostopate na tej povezavi.


Vodja Sigica Peter Baroš je povedal, da so se za nastanek spletne aplikacije odločili, ker gre za nikoli zaključeno zgodbo, saj spomeniki nastajajo sproti. Vzpostavitev je trajala dve leti, izhodišče za projekt pa so našli v registru kulturne dediščine. Temu pa je sledilo še terensko delo, saj register ne zajema vsega.

Spominske plošče, rojstne hiše, nagrobniki ...
Delo na terenu je v večji meri opravila Tanja Benedik, ki je ob pomoči različnih posameznikov in institucij, denimo turističnoinformacijskih centrov in občinskih oddelkov za kulturo, prečesala državo v iskanju spominskih plošč, rojstnih hiš, nagrobnikov ipd. Veliko stvari se je odpiralo sproti, tudi s pomočjo Facebooka, pregledali so tudi "lep del arhivskega gradiva", je povedala Benedikova.

Po njenih besedah so popisali več kot 200 glasbenih obeležij, ki so na različnih stopnjah ohranjenosti, nekatera so shranjena v depojih. Pri tem so naleteli na veliko zanimivih in širši javnosti manj znanih stvari. Kot eno takih velja izpostaviti dejstvo, da sta se z glasbo ukvarjala tudi denimo Primož Trubar in Jakob Aljaž, ki sta prav tako vključena v Momus, je opomnil Baroš.

Nadalje je vodja Sigica poudaril, da z Momusom nagovarjajo slovensko javnost k odkrivanju slovenske glasbene zgodovine, pedagoge, da o tem seznanijo šolsko mladino in z njegovo pomočjo obogatijo vsebine za kulturni dan, hkrati pa tudi tujce, ki se želijo seznaniti z glasbo v Sloveniji. Ker v portalu prepoznavajo turistični potencial, so ga pripravili tudi v angleškem jeziku.

Tudi popis glasbenih zbirk
Za besedilni del je poskrbela Maia Juvanc, ki je želela, da so "spomeniki opremljeni z glasbenim uvidom", iz katerega je razvidno, zakaj je bil nekdo tako pomemben, da so mu postavili obeležje. Popisane so tudi glasbene zbirke, kot sta zbirka na ptujskem gradu ali zasebna zbirka citer v Velenju.

Od Avsenikov prek Emila Adamiča do skladateljev umetniške glasbe - Momus združuje plejado slovenskih glasbenikov. Interaktivni zemljevid z njimi povezuje parke, stavbe, spomenike, nagrobnike in spominske plošče, pri čemer je vsaka kategorija označena s svojo barvo, prikazani so z galerijo fotografij, spremlja pa jih tudi besedilo z glavnimi podatki o njih in njihovem delu.

P. G.
Prijavi napako
Komentarji
democenzus
# 15.11.2018 ob 18:34
podal sem svoje mnenje, da mi je vsec modro nebo na sliki, pa sem bil zbrisan, pa se napisal sem ce bom, zaradi neprimerne besede kemmtejl
dharma
# 15.11.2018 ob 17:17
Tale beton je resnično pravi spomenik Avseniku. In to je vse samo zaradi tega, ker o vsem odločajajo totalno nekompetetni ljudje. Na primer tajnice na občini ali pa županove ljubice. No, saj načeloma je to lahko ista oseba. Županu je pa tak al pa tak vseeno, važni so samo procento od speljanega projekta.
Kazalo