Mojmir Sepe se je rodil pred 80 leti pri Črni na Koroškem, natančneje v kraju Jazbina. 'Ko sem bil star manj kot šest let, sem mami, ko je prišla iz službe, po črnih tipkah zaigral čisto preprosto 'o, o, o, poglej pod nebo, kako lepo ptički pojo', s sekstami sem spremljal 'o, o, o, poglej na goro, kako lepo rožce cveto', čista otročarija, ampak mama je bila ganjena do solz. V njenih očeh sem bil čisto pravi Mozart. Zato so me takoj dali učit klavir,' se je ob neki priložnosti spomnil skladatelj. Foto: Cankarjev dom
Mojmir Sepe se je rodil pred 80 leti pri Črni na Koroškem, natančneje v kraju Jazbina. 'Ko sem bil star manj kot šest let, sem mami, ko je prišla iz službe, po črnih tipkah zaigral čisto preprosto 'o, o, o, poglej pod nebo, kako lepo ptički pojo', s sekstami sem spremljal 'o, o, o, poglej na goro, kako lepo rožce cveto', čista otročarija, ampak mama je bila ganjena do solz. V njenih očeh sem bil čisto pravi Mozart. Zato so me takoj dali učit klavir,' se je ob neki priložnosti spomnil skladatelj. Foto: Cankarjev dom
Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija
Največje uspešnice Mojmirja Sepeta so v družbi najvidnejših slovenskih vokalnih solistov izvajal veliki orkester RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana. Foto: Darko Koren/RTV Slovenija

Na koncertu so pesmi, kot so S teboj, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi, Pismo za Mary Brown, Malokdaj se srečava, med drugim zapeli Alenka Godec, Oto Pestner, Elda Viler, Nuša Derenda, Darja Švajger, Jure Robežnik, Nuška Drašček, Eva Hren, Vita Mavrič, Anika Horvat in Mia Žnidarič. Manjkala ne bo niti znamenita Poletna noč, po kateri so koncert tudi poimenovali.
80 let legende slovenske glasbe
Mojmir Sepe je od petdesetih, ko je glasbeno kariero začel kot trobentar pri Plesnem orkestru Radia Ljubljana in ko je že začel kazati nagnjenje k džezu in svingu, močno zaznamoval slovensko zabavno glasbo. Skupaj s svojim ansamblom in tudi v sodelovanju s svojo ženo ter priznano pevko Majdo Sepe nam je zapustil vrsto že dolgo zimzelenih popevk.

Vabljeni k branju intervjuja z Mojmirjem Sepetom.

Podpisal se je pod številne otroške in mladinske pesmi, pisal glasbo za risanke in deloval tudi na področju šansonov, ki ga je obogatil s skladbami, kot sta Pismo za Mary Brown in Kje je tista trava?. Glasbeno podobo je dal 12 pesmim zbirke Darovi Toneta Pavčka. Z nagrado XXII. Sterijinega pozorja Zveze skladateljev Jugoslavije pa je bil nagrajen za originalno scensko glasbo v drami Koža megle Frančka Rudolfa. S svojim ansamblom Mojmirja Sepeta je posnel prvo ploščo džeza v Jugoslaviji. Usmeril se je tudi v vokalno glasbo, kjer med prve uspehe šteje pesem Jesenska v izvedbi Zlate Gašperšič.
Letošnji dobitnik Kozinove nagrade
Društvo slovenskih skladateljev je jubilantu letos podelilo Kozinovo nagrado, komisija pa je o njegovi glasbi zapisala, da jo odlikuje inovativna melodika z elementi poetične vedrine in humornosti, poleg dobre instrumentacije pa bogata ter ustrezno izpovedna harmonizacija.

Sepe priznava, da je njegovo ustvarjanje sooblikovala tudi slovenska ljudska pesem, kar pomeni, da je v svojih skladbah ohranil slovenski melos. Avtor znamenite Poletne noči se je uradno upokojil leta 1991, a njegovo ustvarjanje še zdaleč ni zamrlo. Posvetil se je namreč pisanju in snemanju glasbe za radio, film, televizijo in gledališče.