Film je priredba polavtobiografskega romana iz leta 1995, avtorja in profesorja prava Bernharda Schlinka. Knjigo, ki se je kot prvi nemški roman uvrstil na prvo mesto največjih uspešnic na lestvici New York Timesa, so prevedli v 40 drugih jezikov. Foto:
Film je priredba polavtobiografskega romana iz leta 1995, avtorja in profesorja prava Bernharda Schlinka. Knjigo, ki se je kot prvi nemški roman uvrstil na prvo mesto največjih uspešnic na lestvici New York Timesa, so prevedli v 40 drugih jezikov. Foto:
Bralec je na spored prišel skoraj hkrati kot Operacija Valkira in oba filma odpirata vrsto moralnih in zgodovinskih vprašanj stanja duha nemškega naroda med drugo svetovno vojno in po njej. Foto: Kolosej

Bralec, dobitnik oskarja za glavno žensko vlogo (Kate Winslet), je bil deležen mešanih kritik, ki namiguje na to, da gre za film, katerega doživljanje sloni predvsem na osebnih nazorih posameznega gledalca in na tem, kako globoko se je pripravljen spustiti v razmišljanje o tematiki. Film sam namreč ponudi le ključne iztočnice, kot so slepo izvrševanje ukazov nadrejenih ter pomembnost občutka osebnega dostojanstva in posledično sramote pred soljudmi ne glede na posledice, ki bi jih razkritje osebnih pomanjkljivosti nedvomno omililo.

Operacija Valkira tudi Bralec odpira vrsto moralnih in zgodovinskih vprašanj stanja duha nemškega naroda med drugo svetovno vojno in po njej. Koliko so bili zavedeni, glede na to da jih veliko ni vedelo za Hitlerjeve vojne grozote (množični poboji civilistov in načrtno iztrebljanje Judov), ter povojna obravnava vojnih zločincev, med katerimi je očitno nekaj takšnih, ki se niso zavedali posledic svojega dejanja ali vsaj niso imeli vpogleda v večjo sliko. Navsezadnje je šlo za vojno stanje, v katerem državljani povečini slepo verjamejo, kar jim narekuje vladajoča manjšina. Zlasti če ta strogo nadzoruje vse medije.

Prvi del scenarija je redkobeseden, zato toliko bolj pridejo do izraza mirna režija, spogledljiva fotografija, pristna scenografija in seveda izvrstna igra. Kate Winslet prepričljivo upodobi Hanno Schmitz, žensko srednjih let, ki se po naključnem srečanju z najstnikom Michaelom Bergom (obetavni David Kross) zaplete z njim v strastno poletno romanco. Kadar se ne gresta odraslih igric, pa ji Micheal bere različne knjige. Ta del filma je po nepotrebnem razvlečen, dasiravno realistično prikaže prvo ljubezen, ki fanta zaznamuje do konca življenja.

Film se mi je dejansko odkupil šele z osrednjim, intelektualnejšim delom, ki se posveča ponovnemu srečanju obeh protagonistov, ki sta se prisiljena po osmih letih soočiti vsak s svojo resnico, vestjo in čustveno razklanostjo. V sklepnem delu Michaela odigra Ralph Fiennes, ki zaokroži to bridko pripoved.

Winsletova, ki Hanno upodablja skozi ves film (slabih 30 let njenega življenja), je letos že drugič slikovito pokazala svoj igralski obseg. Ne glede na to, pa menim, da bi si oskarja zaslužila za vlogo v Krožni cesti, kjer je bile še bolj prepričljiva z upodobitvijo drobnih odtenkov potlačenih čustev.

Ocena: 4, piše: Uroš Šetina.

Bralec (The Reader)

(ZDA/Nemčija, 2008)

Režija: Stephen Daldry
Scenarij: David Hare po knjigi Bernharda Schlinka
Igrajo: David Kross, Kate Winslet, Ralph Fiennes, Alexandra Maria Lara

Žanr: zgodovinska drama
Dolžina: 2 uri 4 minute
Slovenska premiera: 12. 3. 2009
Povezavi: uradna stran, IMDB