Gledamo
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 4 glasov Ocenite to novico!
Aquarius
Po eni strani je za zgodbo bistven sam Clarin lik, ki je napisan in odigran tako, da pripoveduje že s svojim nastopom: Sônia Braga igra žensko v zrelih letih, vendar se vloga, v kateri nastopi, upira vsem konvencionalnim prikazom starejših žensk v manj pogumnih filmih. Foto: IMDb
       Že res, da je Aquarius film o gentrifikaciji in brezosebnosti podivjanega kapitalizma, ki gresta z roko v roki z družbeno in okoljsko neodgovornostjo podjetij in korporacij. Bistveno pa je, da pri tem niti za hip ne postane samo politična, didaktična izjava, temveč je globoko oseben film, prežet z obžalovanjem, nostalgijo, spomini in predvsem s poetiko.       

Filmska recenzija: Aquarius

Režija in scenarij Kleber Mendonça Filho
21. oktober 2017 ob 18:31
Ljubljana - MMC RTV SLO

Aquarius je elegantna stara zgradba v brazilskem mestecu ob morju, v kateri so izpraznjena že vsa stanovanja – razen enega. V njem živi Clara, ki se še upira nepremičninski družbi. Ta namerava Aquarius podreti in zgraditi stolpnico. Clara kljub njihovemu pritisku vztraja, ker njeno stanovanje ni le stanovanje, temveč je njen dom, prostor, v katerem živi že desetletja in v njem zbira spomine. Odloči se, da se bo družbi, ki se za pravice posameznika ne meni, kljub njeni premoči postavila po robu.

Kleber Mendonça Filho, režiser in scenarist Aquariusa, je nekdanji filmski kritik, in čeprav je vsak film najbrž vsaj delno tudi zgodba njegovih ustvarjalcev, se zdi, da je v film tokrat še posebej prelil tudi dobršen del samega sebe. Clara je nekdanja glasbena kritičarka, med dragocenimi spomini, ki jih ima in predstavljajo njeno stanovanje, je tudi zbirka vinilnih plošč, ki jih je izbrala v tem ali onem obdobju svojega življenja, in od katerih vsaka nosi svojo zgodbo. Naklonjenost, s katero kamera v filmu skoraj fetišistično opazuje njeno zbirko, govori o pogledu nekoga, ki je tudi sam zbiratelj – ne glede na to, ali zbiramo glasbene plošče, knjige ali filmske DVD-je, ali smo glasbeni kritiki, knjižni molji ali pa cinefili (kot je očitno tudi Mendonça), se zdi, da je v ozadju vsakokrat nekaj podobnega.

Če bi bil Aquarius drugačen film, bi lahko morda rekli, da je zmes dveh zelo različnih žanrov. Po eni strani je za zgodbo bistven sam Clarin lik, ki je napisan in odigran tako, da pripoveduje že s svojim nastopom: Sônia Braga igra žensko v zrelih letih, vendar se vloga, v kateri nastopi, upira vsem konvencionalnim prikazom starejših žensk v manj pogumnih filmih. Te namreč običajno nastopajo kot osebe brez kakršne koli seksualnosti in poželenja, definirane pa so samo v okvirih tistega, kar pomenijo za druge – denimo tega, da so matere in babice. V primerjavi z njimi je Clarin lik poln življenja; čeprav je tudi sama babica, je tudi živo izklesana osebnost, polna strasti – bodisi tistih, povezanih z moškimi, bodisi tistih, povezanih z glasbo ali čim drugim. Po drugi strani je to, kako se bo Clarina zgodba razpletla, odvisno predvsem od tega, koliko se zmore postaviti po robu povsem zunanjemu nasprotniku, na videz neuničljivemu nepremičninskemu podjetju.

Dvojnost pripovedi, ki je v Aquariusu enako spretno zgrajena iz značaja protagonistke in zunanjega zapleta, dveh delov, ki kot v vseh najboljših filmih drug drugega dopolnjujeta, se tukaj ne konča. Že res, da je Aquarius film o gentrifikaciji in brezosebnosti podivjanega kapitalizma, ki gresta z roko v roki z družbeno in okoljsko neodgovornostjo podjetij in korporacij. Bistveno pa je, da pri tem niti za hip ne postane samo politična, didaktična izjava, temveč je globoko oseben film, prežet z obžalovanjem, nostalgijo, spomini in predvsem s poetiko. Ti skupaj oblikujejo premišljeno in pomenljivo sporočilo o pravici do svojega prostora in o tem, kako ta določa, kdo v resnici smo.

Tina Poglajen, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS)
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Filmske recenzije
link
Liffe: Nikoli zares tukaj
17. november 2017 ob 19:00 Joaquin Phoenix s svojo izbiro vlog praviloma teži k temnejšemu koncu spektra človeške psihologije.
Več novic ...
Gledamo
link
Liffe: Nikoli zares tukaj
17. november 2017 ob 19:00 Joaquin Phoenix s svojo izbiro vlog praviloma teži k temnejšemu koncu spektra človeške psihologije.
Več novic ...
Kazalo