Filmofilom ob pogledu na osrednjo igralsko zasedbo ne bo ušlo, da je videti kot srečanje igralcev, ki so nastopili v vsaj enem filmu Harryja Potterja. Z izjemo Colina Farrella so se v čarovniška ogrinjala v preteklosti odeli Brendan Gleeson, Ralph Fiennes in Clemence Poesy.
Naključje ali ne, primerjava njihovih vlog ni nič manj zanimiva. V osnovi sta oba Gleesonova lika izkušena profesionalca, ki z mehkim srcem očetovsko bdita nad likom mlajšega soigralca. Fiennes igra v obeh primerih brezkompromisno osebo, ki bo storila vse, da bi dosegla svoje. Poesyjeva pa upodablja iskrivo mladenko v kateri se skriva več, kot se zdi na prvi pogled.

Neodvisni kriminalki, posneti v majhnem, idiličnem in srednjeveško ohranjenem belgijskem mestecu, se pozna mirna in preudarna režisersko scenaristična roka čislanega britanskega dramaturga Martina McDonagha. Ne pozna pa se mu, da gre za njegov režiserski prvenec, pri čemer velja omeniti, da je pred tem prejel oskarja za svoj edini kratki igrani film Six Shooter. Čudovita fotografija Eigila Brylda (Ljubljena Jane) izdatno prispeva k melanholičnemu razpoloženju nemirnega Farrellovega lika in kontrastni modrostni potrpežljivosti njegovega poklicno morilskega partnerja (Gleeson).

McDonagh se je duhamornosti, ki ga tovrstna tematika prinaša, spretno izognil z nekonvencionalno upodobitvijo oseb in s tem, ko je resne prizore popestril s ščepci, enkrat šegavega drugič črnega, irskega humorja. Vse skupaj prispeva k nepredvidljivosti dogajanja, ki se pred nami odmotava kot klobčič volne, ki mu kot mačka z zanimanjem sledimo.

Ocena: 4; piše Uroš Šetina