Izbor kultura
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.5 od 52 glasov Ocenite to novico!
Jela Krečič je diplomirala iz kulturologije na Fakulteti za družbene vede, doktorirala pa na Filozofski fakulteti iz filozofije na temo "Filozofija, fantazma, film" pod mentorstvom filozofa Mladena Dolarja. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Junaki njenega novega romana Knjiga drugih so Ljubljančani različnih generacij in provenienc, njihove usode pa se prepletajo okoli skrivnostne knjige, ki si jo med seboj izmenjujejo. Foto: Založba Beletrina
       Zaradi množičnega zanimanja kakšen Picasso ni čisto nič manj kvaliteten avtor, kot je bil kot nerazumljen umetnik. Samo dejstvo, da je neki produkt berljiv, dostopen širokemu krogu ljudi, torej ne sme biti razlog, da ga odpišemo kot relevantno umetniško delo.       
"Morda gre samo za to, da so meni najdragocenejše reči na svetu tiste, ki pripadajo duhu: knjige (teoretske in fikcijske), filmi in druge popularno kulturne stvaritve, pa tudi umetnine, ki jih srečamo v muzejih in galerijah." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
       Slovenska kultura ni ena in ne govori le ene reči. Sama pa se seveda veliko bolj kot z domačijstvom in folkloro vselej še vedno raje spogledujem s tisto umetnostjo, ki nekaj takšnega, kot je domačijsko ali patriotsko, raje postavlja pod vprašaj.       
false
"Konec koncev je Charlie Chaplin v svojem času veljal za popularnega avtorja komedij, ki snema za množice in jih 'zgolj' zabava, danes pa njegove filme umeščamo med največje umetniške dosežke." Foto: EPA
       Še posebej v času, ko je na političnem področju tako malo inspirativnih idej ali zanimivih vizij, so stvaritve duha morda edino pribežališče za razmišljujočega posameznika ali posameznico. Morda so tudi poslednje vezivo med ljudmi, ki jim družba ne ponuja drugih modusov kolektivnega sobivanja.       
"Prek prijateljev, zapisov in analiz sem kar dobro seznanjena z načinom delovanja družbenih omrežij in za zdaj ostajam zadovoljna z odločitvijo, da na njih ne sodelujem – ne ker bi se mi zdela a priori zgrešena ali kaj podobnega (vsako tehnološko orodje ima lahko tudi emancipatorne in druge kvalitete), samo zdi se mi, da bi za to žrtvovala nekaj časa, ki ga zdaj raje posvečam rečem duha ali pa dejanskemu druženju s prijatelji." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
J. D. Salinger
"V knjigi Movie Love in the 50's James Harvey analizira hollywoodski film petdesetih let, kjer je na neki točki prišlo do strahu pred phoniness, zlaganostjo – konceptom, ki ga je pravzaprav 'izumil' J. D. Salinger v Varuhu v rži." Foto: MMC RTVSLO
       Afektirani, zlagani Hollywood je v komedijah, melodramah, vesternu, filmu noir presegel zgolj posameznikovo psihologijo in prav skozi žanrska orodja lansiral veliko bolj zanimive resnice o (pravični) družbi, ljudeh, celo o razmerju med spoloma.       
"Res je, da je šele moderna doba legitimizirala to, da se o okusih lahko razpravlja, in tako se od konca 18. stoletja prepiramo o vrednosti določenih umetniških del in zvrsti." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Alfred Hitchcock
"Prav tako Knjiga drugih Alfredu Hitchcocku denimo dolguje idejo MacGuffina – objekta, ki povezuje neko skupino ljudi, je ključen za zgodbo, a sam nima nobene vsebine." Foto: Wikipedia
       V Knjigi drugih sama koketiranja z duhom ne vidim toliko na ravni teorije, ki se znajde v kakšnem dialogu – to je prej način, kako okarakteriziram like –, ampak v sami zgradbi, v premisi, v razvoju junakov, v tistem, kar radi poimenujemo sporočilo romana.       
"Seveda sem hotela oblikovati junake, ki bi bili senzibilni za reči duha. Veliko lažje je pisati o ljudeh, ki te minimalno intrigirajo." Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967
"Verjetno bi študentom priporočila detektivke, od Agathe Christie prek Raymonda Chandlerja in Dashiela Hammeta do Patricie Highsmith, pa tudi med novimi avtoricami bi kakšno našla; na primer irsko pisateljico Tanno French. (Na fotografiji Agatha Christie v hotelu Lev ob obisku v Sloveniji leta 1967.)" Foto: www.muzej-nz.si

Dodaj v

Jela Krečič: "Šele moderna doba je legitimizirala to, da se o okusih lahko razpravlja"

Intervju z novinarko, filozofinjo, predavateljico in pisateljico Jelo Krečič
30. junij 2018 ob 07:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Fikcija na srečo prekaša življenje," pravi novinarka, filozofinja in predavateljica Jela Krečič, ki je z romanom Knjiga drugih znova postala še pisateljica.

V umišljenem svetu imamo namreč v primerjavi z življenjem po njeno priložnost, da lahko neke usode in okoliščine zagrabimo tako, da iz njih nastane pripoved z vznemirljivimi junaki in s prepričljivim pripovednim lokom. Protagonisti njenega novega romana so Ljubljančani različnih generacij in provenienc, njihove usode pa se prepletajo okoli skrivnostne knjige, ki si jo med seboj izmenjujejo. Idejo MacGuffina, objekta, ki je za njihova življenja ključen, čeprav nima vsebine, si je izposodila iz zakladnice popularne kulture – populariziral ga je Alfred Hitchcock v filmu 39 stopnic.

Popularna kultura se tudi sicer vriva v dialoge in med vrstice njenega romana Knjiga drugih, drugega dela trilogije, ki jo je zastavila leta 2015, ko je pri založbi Beletrina izšel njen romaneskni prvenec Ni druge. Ta prvi del trilogije je leto za tem izšel v angleščini, leta 2017 pa še v makedonščini.

Zanimajo jo popkulturni fenomeni
Aktualnih fenomenov v popularni kulturi, predvsem filmu in TV-serijah, pa tudi drugih fenomenov v sodobni umetnosti se ne loteva le v romanih. Že deset let dela kot novinarka, komentatorka in kolumnistka v kulturni redakciji časopisne hiše Delo, kjer so ravno te tematike v središču njenih pisanj. Poleg tega sta z Ivano Novak, sicer selektorico v Uredništvu tujih oddaj na Radioteleviziji Slovenija (RTV), uredili dva kinotečna zbornika, eden je posvečen filmom Ernsta Lubitscha, drugi pa sodobni TV-seriji in serialnosti. V zadnjem letu je uredila tudi zbornik politične misli The Final Countdown.

Diplomirala je na Fakulteti za družbene vede iz kulturologije in doktorirala na Filozofski fakulteti iz filozofije z delom Filozofija, fantazma, film pod mentorstvom filozofa Mladena Dolarja. Danes se je znašla še na drugi strani predavalnice, saj na oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede predava Moderno književnost in družbene ideologije ter Psihoanalizo in kulturo, na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete pa Popularno kulturo.

V najinem pogovoru je osvetlila, zakaj so ji najdragocenejše reči na svetu tiste, ki pripadajo duhu, obenem pa je v slogu likov iz svojih romanov nanizala marsikatero popkulturno referenco iz sveta Hollywooda, umetnosti in filozofije.

Ste tako novinarska kot akademska raziskovalka popularne kulture, z romanoma Ni druge (2015) in Knjiga drugih (2018) pa ste postali tudi njena soustvarjalka. Kako se teoretičarka in komentatorka odloči, da bo napisala popovsko romaneskno trilogijo?
Nisem prepričana, da je bila odločitev za roman kadar koli zavestna. Pripovedništvo, zgodbe me, kot pravite, spremljajo vseskozi, obožujem dobre zgodbe v raznih zvrsteh in od nekdaj si rada izmišljam svoje. Na neki točki je očitno domišljija srečala pisateljsko obsesijo in nastal je prvi roman. Obe težnji, torej izmišljevanje in težnja prelivati to na papir, ostajata živi, tako da sem že v prvencu Ni druge napovedala Knjigo drugih. V novem romanu se razne usode vrtijo okoli knjige, ki je nihče ne bere in seveda se nisem mogla upreti skušnjavi, da ne bi postala tudi avtorica te spregledane knjige – Druga smrt bo torej moja naslednja pisateljska misija. Če bo nastal tretji roman, bo trilogijo povezovalo prav to podtikanje naslovov lastnih knjig vanje (in različice "drugega" v naslovu), no, in nekaj junakov, medtem ko so in bodo zgodbe stale same zase.


Roman vodi teorija, predvsem filozofija in filmska teorija. Ali obstajata dve občinstvi: tisti, ki bodo roman brali skozi teorijo, in tisti, ki bodo roman brali dobesedno?
Seveda, Knjiga drugih je namenjena kar najširšemu občinstvu in nihče ne potrebuje predznanja, da bi se lahko prepustil dogajanju v njej. V romanu pa so res v ospredju različni tipi intelektualcev, čeprav še zdaleč ne samo oni. Sama sem že od nekdaj obkrožena s tovrstnimi ljudmi, tako da mi je njihova govorica skoraj naravna. V literaturi, morda še posebej slovenski, tega ozkega sloja ljudi ne srečamo pogosto ali pa ta vsaj ne dobi priložnosti, da bi delil svoje uvide, meni pa se je zdelo, da si tudi to življenje zasluži neko mesto v fikciji.

To morda še toliko bolj velja v dobi antiintelektualizma, kjer se mora človek skoraj opravičiti, če o čem razmišlja ali da podvomi o kakšni zdravorazumski ali ekonomski kategoriji. To, da je v predvolilni kampanji Pop TV na soočenje povabil uspešne slovenske gospodarstvenike, zelo dobro odseva to antiintelektualistično mentaliteto. Zdaj o družbi in politiki razsojajo ljudje, ki so se dozdevno izkazali v svojem poklicu, a ki jih tako v tem poklicu kot pogledu na družbo usmerja partikularni pogled in predvsem partikularni interes – ne pa morebiti razmislek o tem, kaj je pravična družba in kakšen ekonomski ustroj bi blagostanje prinašal večini.

Ali teorija pri pisanju romana bolj vpliva na formo, žanr in pripovedni postopek ali na vsebino? Lahko teorija pisko inhibira pri pisanju fikcije?
Mislim, da je nevarno, če poskuša umetnost ilustrirati kakšen pojem ali kakšno misel. Umetnost je samostojna in samosvoja sfera. Je pa res, da včasih z literarnim delom lahko proizvedemo nekaj, kar je dobro za mišljenje, kar spodbuja produkcijo pojmov ali kar prispeva k svetovnemu duhu, kot bi dejal Hegel. V Knjigi drugih sama koketiranja z duhom ne vidim toliko na ravni teorije, ki se znajde v kakšnem dialogu – to je prej način, kako okarakteriziram like –, ampak v sami zgradbi, v premisi, v razvoju junakov, v tistem, kar radi poimenujemo sporočilo romana. A tu moram seveda kritiki prepustiti, da opravi delo mišljenja.

So vaša romana drugi naslovili kot 'pop romana' in ali bi jih tako žanrsko opredelili tudi sami?
To vprašanje se pogosto pojavlja in morda lahko tu kot nekdo, ki se tudi akademsko ukvarja s popularno kulturo, problematiziram te oznake. Čeprav imamo razvejano teorijo in teoretske šole, ki se ukvarjajo s popularnokulturnimi produkti in jih kritično analizirajo ter ob tem tudi afirmirajo kot legitimna, intrigantna, tudi relevantna, še vedno obstaja predsodek, da je popularno a priori nekaj manjvrednega in manj kakovostnega.

Sama sem do tega elitističnega pogleda skeptična. Konec koncev je Charlie Chaplin v svojem času veljal za popularnega avtorja komedij, ki snema za množice in jih "zgolj" zabava, danes pa njegove filme umeščamo med največje umetniške dosežke. Podobno nekatera dela modernistov, ki so poskušala zrušiti institucijo umetnosti, danes prav v teh ustanovah ostajajo predmet množičnega, torej povsem komercializiranega in populariziranega čaščenja. Hočem reči, zaradi množičnega zanimanja kakšen Picasso ni čisto nič manj kvaliteten avtor, kot je bil kot nerazumljen umetnik. Samo dejstvo, da je neki produkt berljiv, dostopen širokemu krogu ljudi, torej ne sme biti razlog, da ga odpišemo kot relevantno umetniško delo.

Roman je napisan filmsko. Malo je notranjih monologov, veliko je dialogov, opisov okolja, natančnih premikov likov po ljubljanskih ulicah. Je to zato, ker je na vaše pisanje vplival filmski jezik? Kako to, da še niste napisali scenarija?
Res je. Film in TV-serije so me formirale pri pripovedništvu in me še. Ko pišem, si vse "prizore" v romanu vizualiziram. Prav tako Knjiga drugih Alfredu Hitchcocku denimo dolguje idejo MacGuffina – objekta, ki povezuje neko skupino ljudi, je ključen za zgodbo, a sam nima nobene vsebine. TV-serijam pa predvsem navdih za oblikovanje nekonvencionalnih, čudaških, zabavnih junakov in junakinj.

V njem igralci igrajo sami sebe, igralec je eden od glavnih likov, veliko se pojavlja tudi Akademija za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Zakaj ste se odločili za ta obrat – da igralci v romanu igrajo sebe kot zasebnike?
Odgovor je zelo preprost: zato ker že v vsakdanjem življenju nihče od nas ni neposredno to, kar smo, ampak igramo sami sebe. Sledimo predstavi, ki jo imamo o sebi. Igralci, ki igrajo sebe kot zasebnike, zgolj v čisti obliki izpostavijo ta paradoks, da smo že kot zasebniki igralci, ki igramo sebe kot zasebniki.

Hollywood poskuša tako v filmih kot tudi intervjujih prikazati igralske zvezdnice in zvezdnike kot ljudi, kakršni smo mi sami. Zakaj mislite, da je to postal tako priljubljen vzorec v popularni kulturi?
To je vzorec, ki ima pravzaprav dolgo zgodovino in v njem ne vidim prav nič osvobajajočega ali zanimivega. V knjigi Movie Love in the 50's James Harvey analizira hollywoodski film petdesetih let, kjer je na neki točki prišlo do strahu pred phoniness, zlaganostjo – konceptom, ki ga je pravzaprav "izumil" J. D. Salinger v Varuhu v rži. Method acting je nastal kot reakcija na igro in stil, ki je v Hollywoodu prevladoval do takrat. Harvey v knjigi lepo pokaže, da ta poskus iztrganja filma zlaganosti, potvorjenosti, zrežiranosti, afektiranosti, ni sam nič manj potvorjen. Še več, dostikrat ta predanost dozdevni resnici pristane na to, da je posameznikova psihologija, njegovo občutenje sveta in življenja zdaj ultimativni horizont, ki ga film sploh lahko ponudi. In to po Harveyju in tudi po mojem ni prav veliko: psihologija ni vse, kar človek je. Afektirani, zlagani Hollywood je v komedijah, melodramah, vesternu, filmu noir presegel zgolj posameznikovo psihologijo in prav skozi žanrska orodja lansiral veliko bolj zanimive resnice o (pravični) družbi, ljudeh, celo o razmerju med spoloma.

V središču romana Knjiga drugih je več generacij likov, a vsi pripadajo urbanemu srednjemu sloju. Razlike in odnose med njimi razkrivate skozi popkulturne reference. Veronika ima denimo rada Ello Fitzgerald in Agatho Christie. Ob mladih ljubimcih omenjate Nirvano in roman Ulikses. Popularna kultura je tudi način, na katerega junaki razlagajo sebe. Veronika se zave, da je stara, ker natanko ve, kateri nabor angleških TV-serij lahko spremlja na televiziji. Kako nas popkulturne vsebine definirajo?
Morda gre samo za to, da so meni najdragocenejše reči na svetu tiste, ki pripadajo duhu: knjige (teoretske in fikcijske), filmi in druge popularnokulturne stvaritve, pa tudi umetnine, ki jih srečamo v muzejih in galerijah. Še posebej v času, ko je na političnem področju tako malo inspirativnih idej ali zanimivih vizij, so stvaritve duha morda edino pribežališče za razmišljujočega posameznika ali posameznico. Morda so tudi poslednje vezivo med ljudmi, ki jim družba ne ponuja drugih modusov kolektivnega sobivanja. Seveda sem hotela oblikovati junake, ki bi bili takisto senzibilni za reči duha. Veliko laže je pisati o ljudeh, ki te minimalno intrigirajo.

Popularna kultura je glavna tema pogovorov likov v romanu. Kaj je v pogovorih nadomestila 'pop kultura'? O čem so se ljudje pogovarjali, ko ni bilo Hollywooda?
Po mojem je vselej obstajala sfera kulture, ki je povezovala ljudi v nekem skupnem občutenju, morda celo osmišljevanju bivanja. Viteški žanri so že v srednjem veku doživljali množično popularnost in njihova funkcija je bila bržkone tudi to, da so imeli ljudje neko skupno referenco. Res je, da je šele moderna doba legitimizirala to, da se o okusih lahko razpravlja, in tako se od konca 18. stoletja prepiramo o vrednosti določenih umetniških del in zvrsti. Hočem reči, očitno je posebna domena kulture in umetnosti vsaj za neki razred vselej tvorila pomembno točko družbenega življenja. Boris Groys je v intervjuju za Delo podobno komentiral popularnost sodobne umetnosti danes: ljudje se o njej radi prepirajo.

To lahko danes intenzivno spremljamo na družbenih omrežjih. Sami se držite stran od Facebooka, Instagrama in Twitterja. Jih ne doživljate kot dragocenega vira novih gradiv in odnosov do popularne kulture?
Verjetno je to res, a vse bolj sem pristaš stališča, da ni treba vsega neposredno izkusiti, da bi lahko to mislil ali celo pisal o tem. Prek prijateljev, zapisov in analiz sem kar dobro seznanjena z načinom delovanja družbenih omrežij in za zdaj ostajam zadovoljna z odločitvijo, da na njih ne sodelujem – ne ker bi se mi zdela a priori zgrešena ali kaj podobnega (vsako tehnološko orodje ima lahko tudi emancipatorne in druge kvalitete), samo zdi se mi, da bi za to žrtvovala nekaj časa, ki ga zdaj raje posvečam rečem duha ali pa dejanskemu druženju s prijatelji. Zavedam se, da je to v času, ko bi se moral človek tržiti, iz sebe delati blagovno znamko, verjetno tudi strel v koleno, a to je nemara luksuz, ki si ga vsaj za zdaj še lahko privoščim.

Knjiga drugih je roman o popularni kulturi, ki nas razlaga skozi popularno kulturo, a v isti meri govori tudi o stanju v slovenski kulturi. "Včasih bi umrla za OHO in ohojevce, danes pa me silni konceptualizem in in angažiranost umetnikov kar utrujata," reče eden od likov. Je to nekaj, kar bi rekla slovenska kultura, če bi lahko govorila?
Duhovita misel! Morda bi en del kulture, tiste domačijske, rahlo nacionalistične in v folkloro usmerjene res rekel kaj takšnega. A potem bi drugi del kulture spomnil, da je imela Slovenija v zadnjih sto letih razna avantgardistična gibanja, od Černigojevih konstruktivistov do NSK-ja, da ima poleg izjemno razvite literarne in gledališke scene močno in artikulirano (povečini nevladno) sodobno umetnost, da ima celo koncept postgravitacijske umetnosti, ki ga razvijajo Dragan Živadinov, Miha Turšič in Dunja Zupančič, pa še kakšen dober film. Skratka, slovenska kultura ni ena in ne govori le ene reči. Sama pa se seveda veliko bolj kot z domačijstvom in folkloro vselej še vedno raje spogledujem s tisto umetnostjo, ki nekaj takšnega, kot je domačijsko ali patriotsko, raje postavlja pod vprašaj.

Roman opisuje življenja ljudi v Ljubljani in ves čas daje občutek, da gre za resnične osebe. S čim se izmika temu, da bi bil dokumentarni roman? S tem, da se protagonisti ne predajajo nizkim strastem in so tako predani etiki in estetiki, kot je kultura, ki jo vsrkavajo?
Tu se spomnim na neko ameriško satirično spletno stran, kjer skupina kritikov spremlja življenje povprečnega človeka, potem pa debatira o njegovi "umetniški" vrednosti in se zmrduje nad tem, kako zelo dolgočasno je in da v njem manjka sleherna dramaturgija. Skratka, fikcija na srečo prekaša življenje, v fikciji imamo priložnost, da lahko neke usode, okoliščine zagrabimo tako, da iz njih nastane pripoved z zanimivimi junaki in s prepričljivim pripovednim lokom. To je bil seveda tudi namen mojega romana.

Popularno kulturo tudi predavate na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. S čim zgodovinskim jo začenjate na svojih predavanjih? S čim se začne popularna kultura?
Zgodovinsko začnemo v 19. stoletju z industrializacijo, vzponom kapitalizma in meščanstva, ko je ob pomoči tedaj novih tehnoloških dosežkov tudi kultura, torej nekatere njene zvrsti in njeni produkti, postala množično dostopna: od literature, ki ji je šlo na roko vse bolj množično opismenjevanje, do filma, fotografije, fonogramov ipd. Jasno, že takoj se je ob teh fenomenih pojavil strah pred nivelizacijo, nižanjem standardov, poneumljanjem ljudi, a v 20. stoletju se je pogled na to tudi spremenil. Tekst Umetnina v času, ki jo je mogoče tehnično reproducirati Walterja Benjamina je afirmiral film in fotografijo prav kot umetnostni zvrsti, ki omogočata emancipacijo delavskih množic.

Kateri roman (poleg svojega) bi priporočili svojih študentom, da bi lahko bolje razumeli 'pop kulturo'?
Ha, ha, vprašanje, ali bi jim sploh priporočila svojega – vsaj ne kot popularnokulturni priročnik. Verjetno bi jim priporočila detektivke, od Agathe Christie prek Raymonda Chandlerja in Dashiela Hammeta do Patricie Highsmith, pa tudi med novimi avtoricami bi kakšno našla; na primer irsko pisateljico Tanno French. A tu bi poudarila, da se po mojem tudi vrhunska literatura požira kot kriminalka, tako bi iz čisto sveže literarne bere priporočila roman Mazohistka Katje Perat.

Nadina Štefančič
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 30.06.2018 ob 10:28
Izraz filozofija je danes postal že skoraj psovka …
~
… če rečemo »Ne filozofiraj!« to prevedeno pomeni »Ne blebetaj!«

Kako je nekdanji vrhunski domet naše vrste lahko zdrsnil na tako nizko vejo?

1.
Trend časa zahteva pobebavljene posameznike, ker so dobri potrošniki. Če bi se vsi kot Sokrat sprehajali po tržnici in modrovali »Poglej, poglej, … česa vse ne rabim« – bi kapitalizem bolj tenko piskal.

2.
Tudi dipl-mag-dr filozofi so zapadli v všečnost. Knjiga z naslovom 'Filozofija okusov' bi bila ravno tisto, česar filozofija ne sme početi, stari Rimljani so še dobro vedeli, da se o okusih ne razpravlja. In »legitimiziranje razpravljanja o okusih« ni nek silen napredek, ampak zdrs … v ukvarjanje s slogi življenja, ki ga ima spet kapitalizem neizmerno rad, ker ima za vsak slog že vnaprej pripravljenih kopico izdelkov.

Potreba po dobrih filozofih je danes večja kot kdajkoli prej:

• kako vprogramirati 'etiko' v samovozeča vozila, robote, drone?
• Kako misliti človekove pravice onkraj »pisma Božičku« [Jean Kirkpatrick] in »zgodbe« [Harari]?
• kaj storiti potem, ko bo svet postal last enega človeka? (natanko tja namreč gremo)

Problemov torej kolikor hočete, dela prav tako … ampak za resne … ne za tiste, ki filozofirajo o okusih …
Lintver
# 30.06.2018 ob 11:10
Diplomirani filozofi so danes predvsem sofisti:
1. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja.
2. Diploma filozofske smeri ne zahteva poznavanja področja fizike, medicine, psihologije, matematike, astronomije,.. Koliko ur teh predmetov je v predmetniku filozofske smeri?

Logika vedno deluje, Če pa so osnovne premise logike napačne, potem bodo tudi logični sklepi nujno napačni (čeprav logično pravilni).
Lintver
# 30.06.2018 ob 10:31
Recimo primer, kako filozofinja Jela Krečič, nima niti osnovnega znanja astronomije. V časopisu Delo, je članek začela z mislijo:" Zima je čas, ko je Sonce najbolj oddaljeno od Zemlje...". To je torej trditev Jele KRečič.

Potem prelistaš učbenik za 4. razred osnovne šole in prebereš:"Letni časi so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena. Nastanejo zato ker je Zemljina os vrtenja nagnjena glede na ravnino, po kateri kroži okoli Sonca. Tako ob različnih letnih časih sončni žarki padajo pod različnimi koti."
Vir: http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/podnebje/letn
i_casi.html


Grška beseda φιλοσοφία je sestavljena iz besed φίλος, prijatelj in σοφία, modrost ter dobesedno pomeni ljubezen (oziroma prijateljstvo) do modrosti.

Kje je torej pri avtorici moč zaznati filozofijo? Njeno razumevanje sveta prav nič ne kaže na ljubezen do modrosti, pač pa na ignoranco in samoljubnost.
mare...k
# 30.06.2018 ob 12:07
Film in TV-serije so me formirale pri pripovedništvu in me še.
-----------------
ohjej...he,he...

filmi in tv-serije...

kaj pa 'real life' ?
generusus
# 30.06.2018 ob 12:00
Glavna razlika med znanostjo in filozofijo je v tem, da prva temelji na metodologiji, katerih napovedi se morajo preveriti z empiričnimi dejstvi, druga pa temelji na stališčih in mnenjih, ki se ne preverjajo ali pa jih je nemogoče preveriti z metodologijo in empirijo.

Sodobna filozofija je zaradi tega kar v nekakšni krizi, ker nima dokazovalnih orodij, ki bi preverila pravilnost trditev. Res je, da filozofija postavlja številna koristna in tudi provokativna vprašanja, vendar njen namen je čedalje manj v tem, da poišče smiselne odgovore, ki bi bili potrjeni v fizičnem svetu, ampak gre bolj za širjenje domišljijskega sveta, kar pa lahko prispeva tudi pri napredku znanosti.
Guliarth
# 30.06.2018 ob 09:53
Poskušal sem brez potnega lista na letalo Brnik-Dunaj pa so me zavrnili.
Mirno sem odšel domov.
burnoutslo
# 30.06.2018 ob 08:37
Uff ne, to je tista, ki jo motijo ljudje ki tečejo...
mare...k
# 30.06.2018 ob 11:49
Slovenska kultura ni ena in ne govori le ene reči. Sama pa se seveda veliko bolj kot z domačijstvom in folkloro vselej še vedno raje spogledujem s tisto umetnostjo, ki nekaj takšnega, kot je domačijsko ali patriotsko, raje postavlja pod vprašaj.
-----------------------------------
ola...pa te imamo 'ptičica'...he,he,he...

in katera je ta umetnost,ki 'domačijsko ali patriotsko' postavlja pod vprašaj?

ma ne mi rečt,da popkultura...hi,hi,hi...

duh v popkulturi...

dobro ti gre...
melanholik
# 30.06.2018 ob 10:55
Ali konkreten primer: kaj točno nam ena Tina Maze lahko pove o družbeni situaciji in najprimenejši usmeritvi ukrepanja v družbi? Nič. Cilj športnikov (in konec koncev tudi gospodarstvenikov) je vedno le biti boljši od ostalih. V družbi pa ravno ne gre za to. Gre za to, da je treba ustvariti družbo, ki bo primerna za vse, ne le za najuspešnejše. To pa je ta širši pogled na stvar, ki od človeka zahteva malo več kot le biti uspešen na svojem področju. Pa nikakor ne trdim, da je tega sposoben le filozof.
maher
# 30.06.2018 ob 09:52
@Lintver: V preteklosti so bili filozofi vedno obenem tudi matematiki, naravoslovci, fiziki

Ja pajade. Recimo Kirkegaard, če omenim samo enega ...
maher
# 30.06.2018 ob 15:17
PS: Se pa strinjam, da filozofija dandanašnji v pretežnem delu ni več filozofija, ampak "filofilozofija" (avtoreferenčni diskurz; ukvarja se v glavnem samo še sama s sabo)...
mare...k
# 30.06.2018 ob 14:42
Logika vedno deluje, Če pa so osnovne premise logike napačne, potem bodo tudi logični sklepi nujno napačni (čeprav logično pravilni).
------------------
-a maš akvarij?
-imam...
-logično je,da v akvariju živijo ribice...
-imaš hišo?
-imam...
-logično je,da v hiši živiš ti...
-a imaš ženo?
-imam...
-logično je,da nisi p*der...

-ti, a imaš akvarij?
-nimam...
-logično je,da si p*der...

a si prepričan,da logika vedno deluje...he,he...
Lintver
# 30.06.2018 ob 13:33
Mare...k"najprej so nekaj 'opazili',potem so si postavili 'vprašanje' in sedaj 'iščejo odgovor'...
a ni to filozofija?
brez filozofije ne bi niti vprašanja postavili,niti odgovora iskali...
ampak bi vse ostalo pri-' anomaliji'..."

Sem že v enem od prejšnjih postov napisav, da znanost izhaja iz filozofije in zato tudi uporablja določene metode filozofije. Torej se glede tega strinjava. Vendar je znanost nadgradila filozofijo in veliko bolje opisuje pojave kot filozofija. Znanost in filozofija imata torej skupni izvor, nato pa so se poti ločile. Karl Popper je postavil temelje sodobni znanosti.

Metodični dvom je veliko bolj prisoten v znanosti kot v filozofiji, ker znanstveno načelo veleva, da se ne da nič dokončno dokazati, temveč samo ovreči.
bori
# 30.06.2018 ob 13:03
Lintver, # 30.06.2018 ob 11:16
Maher še enkrat bi ponovil vprašanje: kateri od znanih filozofov je dokončal študij filozofije?

Kdo pa je bil prvi doktor filozofije sploh.. pa tudi drugih znanosti oziroma česarkoli..? Kdo je prvemu dal te papirje, da je 'nekaj'..
mare...k
# 30.06.2018 ob 10:59
me sicer veseli,da komentatorji opažajo 'ZBLEDELOST' filozofije (tudi jaz mislim tako) ampak bi želel opozoriti,da se za 'ZBLEDELOST' pojavlja tudi v 'drugih vodah'...
lahko z zagotovostjo trdim,da samo v medicini 'napredujejo'...
povsod drugod 'se pada'...ali se 'pomika' proti nevarnost(orožje,tehnologija...)...

krivec pa je samo eden-KAPITALIZEM...
in eni ga še zagovarjajo...

adijo pamet press...

je pa tudi nekaj res...čeravno filozofija,kot se v takih primerih(izjalovitvi) rado reče, 'ni več to kar je bila',pa je vendarle prav,da jo (še) imamo...
ker kdo pri hudiču bo 'drmal' človeka(njegovega uma),če ne ravno filozofija?
mar ga bo teologija,psihologija,zgodovina,fizika,m
atematika...?
le kako,ko pa so tam postavljena pravila in formule...
to pa človeškega uma ne more 'drmat' ampak ga postavlja pred 'omejitev'...
z drugimi besedami-
'do TU lahko,naprej več ne gre'...
Lintver
# 30.06.2018 ob 10:37
Bravo Krimsky. Nobena teorija ne more premagati izkoriščevalske logike kapitalizma, samo obvladovanje lastnih želja nam lahko pomaga. Ampak ljudje kupujejo ideje od takih filozofov, kot je Jela in se ukvarjajo z okusi in ostalo nepotrebno navlako, ne pa z resnimi filozofskimi vprašanji. Sicer pa ne zastonj pravijo, da je bil zadnji filozof, ki se je ukvarjal z idejo dobrega v filozofiji, ravno Sokrat. Svojo načelnost je tudi plačal z življenjem. Danes pa sami predojdipalci harajo po filofaksih in prenašajo svoje nebuloze na družbo.
Neptun99
# 02.07.2018 ob 13:34
Ločiti moramo režimske intelektualce od kritičnih, progresivnih, všečnost in umetnost, literaturo in pisanje. FDVjevski intelektualci niso pravi intelektualci, zanesljivo pa so zadnji na svetu, ki se lahko ukvarjajo z umetnostjo. Med pisatelji in pisuni je celo vesolje ; založba Beletrina objavlja Všečne romančke, ne objavlja pa umetnosti. Neka jela K. Ni sposobna napisati filozofskega romana kot je Smisel in revolt, ki se ga napisal jaz, in ga je Mladinska knjiga seveda zavrnila, zato sem ga izdal v samozaložbi. Slovenski založniki verujejo v nepotizem in v institucionalne reference, nimajo pa pojma kaj je kritično in umetniško mišljenje. Naj pobrskajo malo po svetovni umetnosti.
Pridejo drugi časi, pridejo, pridejo ...

Tomaž Janežič, pisatelj, pesnik, esejist
janezic.webs.com
1a34
# 01.07.2018 ob 13:37
Svoboda človeka ni v tem, da dela vse, kar hoče, ampak da mu ni treba delati tistega, česar noče. Jean-Jacques Rousseau (Iskrica na zadnji strani Dela 30.6.2018)
Lahko pa še malo poživljenjskimo:
Svoboda človeka ni v tem, da vedno dela vse, kar hoče, ampak da mu v glavnem ni treba delati tistega, česar noče.
1a34
# 30.06.2018 ob 15:37
Domišljija logično zmaga.
melanholik
# 30.06.2018 ob 14:43
mare...k
# 30.06.2018 ob 14:42
Prijavi neprimerno vsebino
Logika vedno deluje, Če pa so osnovne premise logike napačne, potem bodo tudi logični sklepi nujno napačni (čeprav logično pravilni).
------------------
-a maš akvarij?
-imam...
-logično je,da v akvariju živijo ribice...
-imaš hišo?
-imam...
-logično je,da v hiši živiš ti...
-a imaš ženo?
-imam...
-logično je,da nisi p*der...

-ti, a imaš akvarij?
-nimam...
-logično je,da si p*der...

a si prepričan,da logika vedno deluje...he,he...

Čakaj, a pol ti trdiš, da je ta sklep logično veljaven? Kot diplomirani filozof, ki je med drugim naredil tudi izpit iz logike, ti lahko povem, da ni.
Lintver
# 30.06.2018 ob 14:12
Bori, vprašanje ne visi v zraku, vendar je dokončni odgovor težko dati, glede tega vprašanja sem napisal že v prvih postih, ker so bili v preteklosti filozofi tudi matematiki, fiziki in astronomi... Vsi filozofi so se torej ukvarjali tudi z naravno filozofijo https://en.wikipedia.org/wiki/Natural_philosophy. Kdo je torej naredil prvi doktoriral iz filozofije v današnjem pomenu, ko se na filozofskih faksih ne poučuje več matematike, fizike, astronomije, biologije, kemije,... Ne vem, ker nimam pred sabo predmetnikov vseh filozofskih faksov iz zgodovine, da bi lahko primerjal in ocenil, kdaj je poučevanje naravnih znanosti izginilo iz predmetnika. Dejstvo pa je, da moderni filozofi ne vedo nič oz. zelo malo o fiziki, biologiji, matematiki, medicini..., torej delajo miselne eksperimente s pomanjkljivimi podatki.
Torej ponavljam - diplomirani filozofi so danes predvsem sofisti:
1. Sofist je tisti, ki se poslužuje neveljavnih argumentov kot sredstva prepričevanja.
2. Diploma filozofske smeri ne zahteva poznavanja področja fizike, medicine, psihologije, matematike, astronomije,.. Koliko ur teh predmetov je v predmetniku filozofske smeri?

Logika vedno deluje, Če pa so osnovne premise logike napačne, potem bodo tudi logični sklepi nujno napačni (čeprav logično pravilni).
mare...k
# 30.06.2018 ob 13:44
Sem že v enem od prejšnjih postov napisav, da znanost izhaja iz filozofije in zato tudi uporablja določene metode filozofije. Torej se glede tega strinjava. Vendar je znanost nadgradila filozofijo in veliko bolje opisuje pojave kot filozofija. Znanost in filozofija imata torej skupni izvor, nato pa so se poti ločile. Karl Popper je postavil temelje sodobni znanosti.
-------------------
me veseli,da sva prišla 'na isti breg'...
se strinjam v celoti...
Lintver
# 30.06.2018 ob 13:25
bori, vse se je začelo v muslimanskih medresah v 8. stoletju. Od 8.-13. stoletja je bila islamska zlata doba, v kateri so arabci učenjaki prevajali, ohranjali in nadgrajevali helenistično misel. Njim gre zahvala, da sploh kaj vemo o grških filozofih in filozofiji, matematiki, fiziki, astronomiji. Evropa je bila po padcu rimskega imperija v cerkvenih rokah in Cerkev je zatirala vse znanje.

O tem, kje je bila v določenem obdobju najbolj razvita znanost, pričajo "poimenovanja". Ker je v tem obdobju prevladovala arabska znanost, tudi vsa poimenovanja izhajajo iz arabskega jezika. Kdor nekaj odkrije, ima pač pravico do poimenovanja novega odkritja. Zato tudi uporabljamo npr. arabske številke.

https://www.youtube.com/
watch?v=fDAT98eEN5Q&t=538s
mare...k
# 30.06.2018 ob 13:24
Recimo double slit eksperiment v kvantni mehaniki:
- najprej so znanstveniki opazili to anomalijo in jo niso znali razložiti
- sedaj z raziskavami poskušamo najti odgovor. Odgovor je teorija - model, ki opisuje stvarnost in razloži ta pojav.
---------------------------
ja no vidiš...
'niso znali razložiti'...in 'sedaj z raziskavami' iščejo odgovor...

se pravi...
najprej so nekaj 'opazili',potem so si postavili 'vprašanje' in sedaj 'iščejo odgovor'...
a ni to filozofija?
brez filozofije ne bi niti vprašanja postavili,niti odgovora iskali...
ampak bi vse ostalo pri-' anomaliji'...
mare...k
# 30.06.2018 ob 12:47
Mare...k, o tem, koliko znanost potrebuje filozofijo, je že vse povedal pokojni Stephen Hawkins.
----------------------
to je,kot bi nogometaš rekel,da ne potrebuje atletike...

filozofija je temelj človekovega uma...

pa da se razumemo...nisem jaz nek zagovornik filozofije...velikokrat je uporaba filozofije takorekoč nesmiselna...ampak bolj,kot se približujemo umu,bolj jo potrebujemo...
um pa je vodilo človeka in seveda posledično sveta v katerem živi...

btw, meni se je Hawkins zdel 'kar precej' filozofski 'kerlc'...
Balaš Junior
# 30.06.2018 ob 11:50
Filozofija je ziva in zdrava in polna moci. Brez skrbi. Eminenten dokaz je ravno nas Slavoj, ki lahko s svojim neusmiljenim udrihanjem po zahodni samounicujoci ideologiji napolni dvorano kravatarskih poslusalcev, ki placajo zato, da se jim levite bere.

Potem se vrne domov k svoji 30 let mlajsi zeni prijetnega izgleda in vedrega duha, in ce ga je volja spise se kak pamflet za anglesko casopisje, ki mu za to placa par jurjev po komadu.

Da dojemanje filozofije v sloveniji sepa, ni problem filozofije, pac pa problem slovencev - ki jim zaradi topoumnosti sepajo tudi veliko bolj osnovne druzbene prvine, od normalnega dostopa do zdravstva, spostljivega odnosa policajev in drugih javnih storitvenikov do svobodnega civilnega cloveka, pa do normalne medijske krajine in ideolosko nepokvarjenega solstva.

Da tako plitko in nesrecno pleme ne more in tudi noce prisluhniti filozofskemu dvomu in razmisleku, je nekaj najbolj normalnega. Saj tudi v sosednji avstriji sedanja in pretekla napredna misel ni mogla vzkliti v nekaksnih bad radkesburgih in drugih holzerskih provincah, pac pa na Dunaju.

Za filozofijo samo pa se nic ne bojte, jaz jo berem vsak dan, pogosto pa vam jo celo predstavim v mojih poljudnih drezanjih v slovenski status quo tukaj na tem obskurnem forumu.

zadnjic sem v verizni - "kapitalisticni" knjigarni Waterstones v obseznem koticku filozofije nastel kar 14 zizkovih naslovov (!!!!) - med se mnogo drugimi, od starogrskih klasikov do sodobnih avtorjev.
Lintver
# 30.06.2018 ob 11:26
mare...k:"ker kdo pri hudiču bo 'drmal' človeka(njegovega uma),če ne ravno filozofija?
mar ga bo teologija,psihologija,zgodovina,fizika,m
atematika...?
le kako,ko pa so tam postavljena pravila in formule...
to pa človeškega uma ne more 'drmat' ampak ga postavlja pred 'omejitev'...
z drugimi besedami-
'do TU lahko,naprej več ne gre'..."

Neraziskanih in nerazloženih pojavov v astronomiji, psihologiji, fiziki, matematiki, medicini... je več kot dovolj, da bodo človeštvo ta vprašanja drmala še veliko časa.
Lintver
# 30.06.2018 ob 10:19
Kirkegaard je bil teolog, glede na to, da ni nobenega dokaza za obstoj boga, je to polje kvaziintelektualizma. O tistem, česar ni, ni moč ničesar povedati. Hkrati pa si zadel bistvo, prav v njegov času se je filozofija začela odtujevati od realnosti in začela prihajati v navzkrižje z znanostjo. Znanost izhaja iz filozofije, ker pa je znanost postala veliko bolj uspešna v opisovanju narave kot filozofija, se je filozofija zatekla v njeno zadnje področje - metafiziko. Še enkrat, o tistem, česar ni, ni moč ničesar povedati. Lahko pa

- Kant je študiral filozofijo, matematiko in naravoslovne znanosti na univerzi v Kraljevcu, kjer je njegovo zanimanje kmalu prevzela filozofija. Njegov pouk filozofije je bil sestavljen iz matematike, fizike, logike, metafizike in etike.
- Descartes: francoski filozof in prirodoslovec.Zelo pomembni so tudi njegovi dosežki in odkritja v matematiki, predvsem v geometriji, in fiziki.
- Ludwig Josef Johann Wittgenstein, avstrijski filozof, logik in inženir.Maturo je opravil samo zato, da se je lahko leta 1906 vpisal na tehnično univerzo v Berlin - Charlottenburgu, kjer je študiral inženirstvo. Wittgenstein je imel smisel za tehniko in stroje, k čemur je pripomoglo njegovo odraščanje v obdobju razvoja in razcveta strojev. Že leta 1908 se je odpravil v Manchester, kjer se je ukvarjal z letalskimi motorji in propelerji ter postal letalski inženir. Wittgenstein je bil močno očaran nad logiko in matematiko, kar ga je pripeljalo do priznanega matematika Gottloba Fregeja v Jeni. Le-ta je uvidel Wittgensteinovo nadarjenost ter ga napotil na Univerzo Cambridge, kjer sta delovala začetnika logičnega pozitivizma Alfred North Whitehead in Bertrand Russell, ki ju lahko označimo tudi kot utrjevalca poti moderne analitične filozofije, filozofije znanosti in filozofije matematike. Sprva je Russell zavračal Ludwiga, vendar je kaj kmalu uvidel njegovo nadarjenost, kasneje genialnost, ter se z njim močno zbližal. Kritiko in popravljanje svojega dela Principi matematike je Russell prepustil Wittgensteinu.
-Baruch Spinoza: se posvetil filozofiji ter optiki, ukvarjal se je tudi z matematiko.
- Karl Heinrich Marx: po izobrazbi pravnik
- Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar:Skupaj z Newtonom velja za začetnika sodobnega infinitezimalnega računa, kar je njegov najpomembnejši dosežek v matematiki. Leta 1673 je sestavil računski stroj, ki je znal tudi množiti in deliti. Opiral se je na stroj, ki ga je izumil Blaise Pascal, francoski matematik in filozof.
- Blaise Pascal , francoski matematik, filozof in fizik,
-Sir Francis Bacon, angleški filozof, pisatelj, zgodovinar, pravnik in državnik,
In še in še...

Govoriti o celoti, ob tem, da ne poznaš posameznih delov, ki sestavljajo celoto, je udarec v temo. Seveda pa se lahko strinjam o tem, da je danes zaradi kompleksnosti družbe in hitrega napredka znanj, težko, da bi kakšen posameznik lahko združil vse znanje. Življenje je pač prekratko, informacij pa preveč. Vendar govoriti o tem, da so filozofi nekaj več, je pa pretenciozna trditev. In ravno to pravi Jela v zgornjem intervjuju. Sicer pa je to splošen problem filozofije v postmodernizmu.

Torej, koliko filozofov je v zgodovini človeštva končalo izobraževanje na filozofski fakutleti?
Lintver
# 30.06.2018 ob 09:19
"Zdaj o družbi in politiki razsojajo ljudje, ki so se dozdevno izkazali v svojem poklicu, a ki jih tako v tem poklicu kot pogledu na družbo usmerja partikularni pogled in predvsem pa partikularni interes – ne pa morebiti razmislek o tem, kaj je pravična družba in kakšen ekonomski ustroj bi blagostanje prinašal večini."

Pravilna ugotovitev avtorice, da kdor se spozna samo na del družbene sfere, ne more imeti realnega pogleda na družbo kot celoto. Jela pa se ne zaveda, da kdor razmišlja globalno o družbi in ob tem nima znanj o posameznih delih, ki to družbo tvorijo, prav tako ne more imeti realnega pogleda na družbo kot celoto. In tako filozofija s filozofi, ki nimajo temeljnih znanj o fiziki, medicini, psihologiji, sociologiji,... ne more dati več nobenega odgovora. V preteklosti so bili filozofi vedno obenem tudi matematiki, naravoslovci, fiziki,..., čeprav niso imeli uradne filozofske izobrazbe oz. akademskega naziva iz filozofije. Danes so po definiciji filozofi tisti, ki končajo filozofski faks, znanje samo pa ni pomembno.
povzetek
# 03.07.2018 ob 12:52
@Veverica
"Resnično sposobni raziskovalci odhajajo v tujino in tam tudi ostanejo. In zatohlost v domačih logih lahko mirno živi dalje."

Saj v tujini (v Evropi) tudi v večini vlada zatohlost, družinske povezave in brezveznost v humanistiki. Kritike praktično ni. Slovenija ni v Evropi nič posebnega.
Veverica
# 01.07.2018 ob 14:48
Kaj mi je padlo na misel po temle intervjuju? "Saj je vendar gol(a)!" (sem v maniri duha, ki trenutno vlada v jeziku filozofske fakultete, namenoma "inkluzivna". :P)
A ne bi raje povedali na glas, da je to en bulšit? Kaj je point raziskovanja in ustvarjanja akademika (pardon akademke :D)?? Tisto, česar naj nas je strah, je produkcija brezveznosti v humanistiki, ki je posledica med drugim tudi ustroja akademske mašinerije in duha časa na splošno. In kaj se zgodi s kritiko? Spremeni se v nekakšno zelo učeno zveneče nakladanje. In za vrh vsega lahko naredi veliko škodo. Kaj je tisto, kar omenjeno akademko napravlja za filozofinjo? Doktorat na ff? Prave družinske povezave? Kar se prerado izpušča je, da je akademija postala sama sebi v namen, da gre v osnovi samo še za familiarno predajanje funkcij na oddelkih, pozicijo na faksu dobijo večinoma zelo povprečni ali celo podpovprečni posamezniki z ustreznim mindsetom in/ali pedigrejem. Resnično sposobni raziskovalci odhajajo v tujino in tam tudi ostanejo. In zatohlost v domačih logih lahko mirno živi dalje.
Optimist99
# 30.06.2018 ob 17:17
Suzenjstvo je dobro ....
bori
# 30.06.2018 ob 16:51
burnoutslo, # 30.06.2018 ob 15:53
>>Kot diplomirani filozof, ki je med drugim naredil tudi izpit iz logike
Opa, tip je genij!

Ah.. in kdo je ta, ki je to ugotovil?
Dobre komentaje je napisal@melanholik.
bori
# 30.06.2018 ob 16:43
1a34
Domišljija logično zmaga.

Če prepričanje ni dovolj močno. Oziroma če je dvom
mare...k
# 30.06.2018 ob 16:17
Domišljija logično zmaga.
---------------------
bravo...he,he...
Sokrat,kot utemeljitelj logike je moral imeti fantastično domišljijo...
tisti 'sofisti' pa nikakvo...
burnoutslo
# 30.06.2018 ob 15:53
Kot diplomirani filozof, ki je med drugim naredil tudi izpit iz logike

Opa, tip je genij!
1a34
# 30.06.2018 ob 15:41
Odgovor je zelo preprost: zato ker že v vsakdanjem življenju nihče od nas ni neposredno to, kar smo, ampak igramo sami sebe.
Ego is who you are when you are who you are.
1a34
# 30.06.2018 ob 15:39
Čeprav imamo razvejano teorijo in teoretske šole, ki se ukvarjajo s popularnokulturnimi produkti in jih kritično analizirajo ter ob tem tudi afirmirajo kot legitimna, intrigantna, tudi relevantna, še vedno obstaja predsodek, da je popularno a priori nekaj manjvrednega in manj kakovostnega.
Popularnost ni ne pogoj ne ovira za kvaliteto.
maher
# 30.06.2018 ob 15:28
PPS: Lep primer za raznorodnost filozofskega in znanstvenega uma je prav tvoj Hawking (ne pa Hawkins BTW): fizik je bil morda res sijajen, v svojih "filozofskih" poskusih pa je bil vedno zgolj pomilovanja vreden.
maher
# 30.06.2018 ob 15:14
@Lintver: Pa še to Maher: kdo se danes ukvarja z ontologijo - z osnovami, vzroki in lastnostmi stvarnosti? Filozofi ali astrofiziki?

Lintver, očitno ob vsem svojem hvalevrednem trudu še nisi odkril, da se filozofija ne ukvarja z istimi vprašanji kot znanost.
Mimogrede: Kaj pravijo tvoji astofiziki o vzrokih za veliki pok?
mare...k
# 30.06.2018 ob 14:56
Čakaj, a pol ti trdiš, da je ta sklep logično veljaven? Kot diplomirani filozof, ki je med drugim naredil tudi izpit iz logike, ti lahko povem, da ni.
--------------------------------
seveda je veljaven...za tega butca he,he,he...

in filozofija se sprašuje od kje tak butec sploh 'pride'...
in kdo bo najdu odgovor razen filozofije?
oz. katera druga znanost,razen filozofije?

moj point je,da je filozofija bistvo vsega...filozofija lahko obstaja brez drugih znanosti,ampak druge znanosti brez filozofije pač ne...
bori
# 30.06.2018 ob 14:36
@Lintver

Ja, se strinjam. Pravzaprav je verjetno bolje, da izviramo iz znanosti. Tisti, ki so se poglobili v svoje delo, so človeštvu dali izjemne praktične rešitve. In tudi zelo preprost hkrati, ponavadi.. Lahko vzamemo N. Teslo, naprimer.. .. mogoče B. Liptona danes.. veliko jih je še vmes, tudi zelo nepoznanih.. (nujno so s tem prodrli v področja drugih sfer)
To podeljevanje 'jaz sem' diplom danes, je povsem mimo.. (seveda ne vedno).. enako kot govoriti ali kaj povedati.. antični filozofi so rekli: "Če bi se o pametnih stvareh pogovarjali, bi na svetu zavladala smrtna tišina."
Vem, da je moje prvo vprašanje neumno: "Kdo je bil/a avtoriteta, ki je podelila prvi doktorat za xyz.. Kaj je on bil po 'izobrazbi'.." Sploh ni bistveno, le zanimivo. Prav zaradi tega, ker nekatri s tem papirjem 'postanejo nekaj'.
Relativnost je stara sto let. Bila je prej, je in bo.. Kaj to je, lahko najdemo na spletu.. mogoče pa le ni tako preprosto.. in hkrati je, saj je že bila pred odkritjem ...
generusus
# 30.06.2018 ob 14:07
Znanost je uporaben del filozofije, tisti, ki se ga da preveriti z eksperimenti. Filozofija gradi abstraktne svetove, ki niso nujno opisljivi niti z matematičnimi orodji, kaj šele, da bi imeli korenine v realnem svetu. Ostane nam še religija. Ta temelji na verjetju, misticizmu in ne predvideva nobenega preizkusa v realnem svetu.
Lintver
# 30.06.2018 ob 13:39
Mare...k, za lažjo predstavo. Nekoč sta bili astrologija in astronomija povezani, nato se je astronomija osamosvojila. Zaradi skupne poti v zgodovini, še ne pomeni, da nam astrologija lahko kaj pove.
mare...k
# 30.06.2018 ob 12:50
Balaš Junior@

odlično si povedal...
mare...k
# 30.06.2018 ob 12:20
zato ker že v vsakdanjem življenju nihče od nas ni neposredno to, kar smo, ampak igramo sami sebe...
----------------------
dej no...
življenje je igra in vsi smo igralci,ki 'kao igramo sami sebe'...to je taka 'žbaljada' da glava boli...

življenje ni nobena igra...življenje stvarnost...stvarnost...
človek samo na trenutke igra in to drugega,ne pa sebe...
in v teh in takih trenutkih igra zato,da bi vplival na stvarnost...življenja...
še profesionalni igralci v 'vlogah' živijo...
Balaš Junior
# 30.06.2018 ob 12:11
Evo malo zive filozofije v par minutah na najbolj MSM, BBC
mare...k
# 30.06.2018 ob 12:04
Neraziskanih in nerazloženih pojavov v astronomiji, psihologiji, fiziki, matematiki, medicini... je več kot dovolj, da bodo človeštvo ta vprašanja drmala še veliko časa.
--------------------
oho,ho...čak en mau...
nobena veda ,ki si jih našel, sama po sebi NE OMOGOČA niti odkritja 'neraziskanih in nerazloženih pojavov',kaj šele,da bi jih s svojo 'elementarnostjo' postavila v 'dokončno resnico'...
ti se lahko,recimo s fiziko dan in noč ukvarjaš...ma,če 'Newtona' ne boš šel s samo fiziko...
ni šans...
dokler ne boš uporabil filozofije...
šele s filozofijo boš 'prestopil' Rubikon...fizika si ne postavlja vprašanj...fizika ne postavlja vprašanj ampak DAJE ODGOVORE...in to s FORMULAMI...
odkritje nima s fiziko konkretno nobene veze...
pa sej so vse odkrili takorekoč-PO NAKLJUČJU...

in tako je pri vseh vedah...

filozofija postavlja vprašanja in odstira s tem-obzorja...

drugače ne more sploh biti...

in to sem mislil z 'drmanjem' človeškega uma...
ti si pa odgovoril v kontekstu samega 'drmanja'...
he,he...nekomu um 'zdrma' že vprašanje koliko je sto pd korenom...sej razumeš...
Lintver
# 30.06.2018 ob 11:22
Pa še to Maher: kdo se danes ukvarja z ontologijo - z osnovami, vzroki in lastnostmi stvarnosti? Filozofi ali astrofiziki?
melanholik
# 30.06.2018 ob 11:05
lahko z zagotovostjo trdim,da samo v medicini 'napredujejo'...
povsod drugod 'se pada'...ali se 'pomika' proti nevarnost(orožje,tehnologija...)...

Resnici na ljubo je tudi napredek v medicini vprašljiv. Veliki preboji (asepsa, antibiotiki, cepiva), ki so prispevali k dramatičnemu podaljšanju življenja in izboljšanju njegove kvalitete, so v resnici že stvar daljne preteklosti. Zadnja leta gre bolj za marginalno podaljševanje življenja v starosti, ki na njegovo kvaliteto ne vpliva kaj dosti. Veliki preboji na področjih, o katerih se morda največ govori in kjer je medicina še danes v veliki meri nemočna (rak, nevrološka obolenja) so v resnici še zelo v oblakih.
Kazalo