Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 11 glasov Ocenite to novico!
Ponovimo stavčne člene ... Foto: MMC
Trpnik ima svoj namen in pomen. Foto: MMC
V slovenščini poznamo kar dve vrsti trpnika ... Foto: MMC
... od teh je trpnik s se verjetno redkejši. Foto: MMC
Trpnik s se nas včasih zmede, saj ima prosti morfem se v slovenščini še več drugih funkcij. Foto: MMC
Po drugi strani pa trpni deležniki prehajajo med navadne pridevnike in dobivajo stranski pomen. Foto: MMC
Kadar izrecno ne poudarjamo zgolj prizadetega, je v slovenščini primernejši tvornik. Foto: MMC

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Je Medvedek Pu napisan skozi oči Christopherja Robina?

Pasiv proti aktiv je kot matematika proti fiziki
17. januar 2018 ob 06:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

Otŕpel je nekdo, ki je negiben, tog ali manj občutljiv ‒ tako vsaj beremo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pogosteje pa rečemo kar, da je kdo pasiven.

Že Aristotel je pri razvrščanju vsega bivajočega uporabljal pojem t. i. utrpevanja kot nasprotje delovanja in oboje navajal kot eno od osnovnih kategorij, pri čemer primerja rezati (delovanje) in biti rezan (utrpevanje).

Pasivnost tudi v nejezikovnih primerih ni najbolj zaželena
Nekatere živali v zimskem času prezimujejo oz. hibernirajo, torej so telesno neaktivne in ta letni čas bolj ali manj prespijo, npr. jež ali medved. Spet druge otrpnejo, npr. močeradi, kače, žabe ali celo klopi, vse dokler ne postane v ozračju dovolj vlažno in toplo. Ljudje si takšnega načina "prezimovanja" pač ne moremo privoščiti ‒ čeprav bi si tega mnogi želeli, celo nasprotno, nedejavnih oz. pasivnih ljudi se lahko oprime precej negativna etiketa, ki pa ni vezana na spanje, ampak preprosto na nedejavnost v sicer aktivnem stanju. To so denimo tisti, ki kar ostanejo, kamor se jih postavi, ali imajo, kot radi rečemo, dve levi roki. Po drugi strani pa je lahko prav tako naporna ali moteča tudi pretirana aktivnost oz. t. i. ropotuljičarstvo. V oblikoslovnem strukturalizmu govorimo o glagolskem načinu, tj. pasivu oz. trpniku in aktivu oz. tvorniku, in ob tem ugotavljamo, da številnih nedejavnih stanj z jezikom sploh ne gre izraziti s pasivnim glagolskim načinom.

Pravi pasiv je v slovenščini redkost
Glagolski način kot ena od slovničnih kategorij glagola, ki izraža razmerje med osebkom oz. (iz)vršilcem dejanja in predmetom, v aktivu predvidi osebek, ki je bolj ali manj dejaven in pogosto tudi neposredno izražen ter prehaja na predmet: "Babica je sčistila kopalnico.". V pasivu se osebek predmetu umakne oz. se popolnoma skrije za dejanje, kot npr. "Kopalnica je sčiščena.", kjer oseba, ki je dejanje čiščenja izvedla, sploh ni omenjena. Trpno se obravnava tudi stavek "Kopalnica se je sčistila.", kjer je pasivni pomen sicer izražen s tvorno obliko glagola in povratnim zaimkom se. Za trpni stavek gre le pod pogojem, da je predmet, ki ga dejanje zadeva, tj. kopalnica, neživ, ali pa se trpna oblika nikakor ne da razumeti kot tvorna, kot recimo "Fant se je pohvalil.".

"These boots are made for walking."
V slovenščini je prava pasivna oblika, ki izraža trpnost, zelo redka, to pomeni, da vsaka oblika, kjer osebek ni izražen, še ni pasivna. Mnoge so namreč pogojno pasivne, saj gre denimo le za pasivni pomen, npr. "Ta soba se je praznila več let.". oz. za brezosebne oblike s splošnim osebkom, npr. "V teh škornjih se dobro hodi." in ne kot v čistem pasivu, ki izraža stanje: "Ti škornji so bili narejeni za hojo." ‒ tako kot v angleškem izvirniku.

Tradicionalno odsvetovana oblika
Pasiv
je torej glagolski način, za katerega v mislih uporabnikov slovenskega jezika utripa lučka ‒ ne nazadnje ga tudi Toporišičeva slovnica res odsvetuje. Pogosteje se priporoča njegova osnovna oblika, torej aktiv. Dandanes se rigorozna prepoved pasiva sicer omiljuje, učitelji v šolah pa tej trpni obliki še vedno niso najbolj naklonjeni, saj menijo, da kvari dober slog pisanja. Če pa kljub pasivu vršilca dejanja vendarle želimo omeniti, ga v obliki prislovnega določila uvaja predlog od. Če nas vršilec zanima, je res morda nenavadno slišati pasiv v obliki "Centralna kurjava je bila popravljena od Markovega strica.". Pravzaprav potrebujemo kar nekaj časa, da ugotovimo, kaj nam takšna poved sploh želi povedati, saj je enostavneje in elegantneje preprosto tvoriti aktivno obliko "Markov stric je popravil centralno.".

Če pa smo že pri tem, kaj vse učitelji slovenskega jezika svojim učencem prečrtajo, nemalokrat to storijo tudi pri predložnih zvezah z od, ki sicer niso del pasivne tvorbe, ampak izražajo svojino v stavkih tipa "stric od Marka", pri čemer predlagajo ustreznejšo obliko s svojilnim pridevnikom, torej "Markov stric".

Ali Slovenci res neposredno in manj taktno kažemo na krivca?
Pogosto slišimo, da je nemščina polna pasivnih oblik, medtem ko naj bi jih Slovenci uporabljali le v strokovnih oz. akademskih besedilih. Raba pasiva se namreč mestoma, predvsem v starejših slovnicah, odsvetuje tudi z argumentom, da ni slovenska in da se pojavlja pod vplivom drugih jezikov. V angleščini in nemščini je trpnik namreč zelo pogost in se ga tudi obravnava na zelo kompleksen način, kot pomemben del skladnje in način vsakodnevnega izražanja ‒ v slovenščini pa s trpnikom kompliciramo.

Trpni deležnik stanja na -n in -t in morfem se
Trpni deležnik je neosebna glagolska oblika, poleg nedoločnika in namenilnika, deležja in drugih vrst deležnikov. Pasiv se najpogosteje tvori prav z deležnikom na -n ali na -t (npr. viden, polit) in s pomožnim glagolom (npr. bo, je, bi). Na ambulantnem kartonu recimo lahko preberemo: "Na lateralnem delu narta je vidna izboklina." ali navedbo brez vsakega glagola s čistim pridevnikom "Dorzalna ekstenzija nepopolna".

Osebna glagolska oblika aktivnega stavka, recimo "Sodišče zavrne tožbo …", se v pasivu spremeni v pomožnik in trpni deležnik na -n, ki izraža stanje, torej "Tožba je (pomožnik) zavrnjena (deležnik)" ali v obliko za 3. osebo ednine (je) z obveznim morfemom se, torej "Tožba se je zavrnila." in ne "Tožbo se je zavrnilo.".

Tožilniški predmet se spremeni v imenovalniškega
Pasiv se tvori tudi s povratnoosebnim zaimkom oz. morfemom se, kar ni vedno obravnavano kot pasivni stavek, npr. "Išče se novih sodelavcev." → "Išče se nove sodelavce." → "Iščejo se novi sodelavci." Pravi trpnik je le zadnja pretvorba, ki ima predmet v prvem sklonu oz. imenovalniku. Tožilniški predmet aktivnega stavka se pri pretvorbi iz aktivne v pasivno obliko namreč spremeni v imenovalniško obliko. Razloga, da v tem primeru ne bi raje uporabili oblike "Iščemo nove sodelavce.", pa pravzaprav ni.

Trpnik kot sredstvo nevtralnosti in pranja krivde
Pogosteje lahko beremo, da je kaj "podrobneje obravnavano" in ne da "se podrobneje obravnava" ali kdo kaj "podrobneje obravnava". S tem ko v pasivu ne izrazimo osebka oz. ga pasiviziramo, pogosto želimo delovati nevpadljivo oz. nevtralno, morda želimo omiliti neugoden položaj, npr. "V sobi je bilo vse razmetano."

Takšno brezosebno izražanje je pogosto v časopisih, odločbah, ambulantnih kartonih, dokumentih javnih organov in institucij. Nedoločno izražanje postavlja v ospredje prizadetega, medtem ko vršilec ostaja v ozadju, je manj ali celo popolnoma nepomemben oz. neznan.

Vršilec je lahko ali neznan ali se delamo, da ga ne poznamo, oz. je v ospredju zanimanja dejstvo, kaj se z njim dogaja, npr. "V obširni debati so se postavile smernice za prihodnje sodelovanje.". Dejstvo je, da se smernice niso postavile same, toda če bi želeli izraziti večjo aktivnost osebkov, bi rekli "V obširni debati so (smo) postavili smernice.". V nasprotnem primeru, ko želimo osebek nevtralizirati, pa uporabimo pasiv in rečemo "… so bile postavljene." ali "Številne zadeve so še nedognane." in "Razlogi niso bili navedeni.".

Ločnica med aktivnim in pasivnim vsekakor ostaja stvar zornega kota, s katerega gledamo na svet … Medved, zver, ki večino zime prespi, je lahko seveda medvedek, odvisen od volje otroka ali stisnjen v kot postelje, in hkrati aktivno delujoča osebnost, ki rada spi, se sladka in zmore oživiti prave vrednote v ljudeh.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Javorovina
# 17.01.2018 ob 13:35
... bi rekla, saj smo v kotu in ne na kotu.
Hmmmm. Ampak če govorim o "zornem kotu" (ne o kotu), si predstavljam neko razgledno, dvignjeno točko, na kateri sem, s katere gledam.
asalobir
# 17.01.2018 ob 10:38
@Otman

Če se "na primer/denimo" pojavlja v povedi le v poudarjalni vlogi ali kot mašilo, vejica ni potrebna.
Primer:

Kako bi denimo najlažje dokazali, da Zemlja kroži okoli Sonca?
maher
# 17.01.2018 ob 09:46
@asalobir: "Utrpevanje" smo omenili v povezavi z Aristotelom, ki ločuje delovanje in utrpevanje.

Tu Aristotel ni nič kriv: gre seveda samo za neustrezen/nepravilen prevod.
Hik
# 17.01.2018 ob 09:15
@asalobir
"Utrpevanje" smo omenili v povezavi z Aristotelom, ki ločuje delovanje in utrpevanje.

Bi bilo zanimivo pogledati, ali je bil že Aristotlov original tako neroden ali pa gre samo za neposrečen slovenski prevod. Iz navedenih pomenov glagola "utrpeti" v SSKJ2 namreč niti približno ne gre razbrati, da bi izpeljani glagolnik lahko predstavljal nasprotje delovanja.

Drugače pa spet zelo dober prispevek kot običajno. Predvidevam, da se v tekstu tokrat namerno uporablja trpna oblika pogosteje, kot bi se sicer :). Lp
1a34
# 17.01.2018 ob 08:05
Odlicen clanek!
Obstajajo pa tudi sive cone, kjer prevladuje vecpomenskost.
Npr. v pogovornem jeziku stavek: "J... se mi."
kasandra
# 17.01.2018 ob 14:16
He, to debato pa visoko kotiram ... :)))
velenjcan
# 17.01.2018 ob 10:42
Razen 'od' se za uvajanje agenta lahko uporablja tudi 'po', čeprav ne zveni nič bolj elegantno, kvečjemu manj.

G. Salobir, bi napisali še kaj o primerih, kot je 'razočaran z/s'? V mojih časih si bil razočaran 'nad' nekom ali nečem, zato pa srečen 's/z'. Se mi zdi pravi primer za nenatančno, približno uporabo predlogov.
maher
# 17.01.2018 ob 09:22
"V teh škornjih se dobro hodi." in ne kot v čistem pasivu, ki izraža stanje: "Ti škornji so bili narejeni za hojo." ‒ tako kot v angleškem izvirniku.

Lep primer slepega podrejanja slovničnim pravilom, prez premisleka o pomenu povedi. "V teh škornjih se dobro hodi" še malo ne pomeni isto kot "Ti škornji so bili narejeni za hojo".
Če bi bilo tako - kako bi potem prevedli naslednji verz:

These boots are made for walking
And that's just what they'll do ?
asalobir
# 17.01.2018 ob 08:13
@luckyss

"Utrpevanje" smo omenili v povezavi z Aristotelom, ki ločuje delovanje in utrpevanje.
miro789
# 17.01.2018 ob 07:14
Kot Matematika proti fiziki? To pa je zelo slaba primerjava.
iztrd
# 18.01.2018 ob 02:07
(Čeprav je to lapsus, moralo bi pisati "biti razočaran nad nekom/nečem" (mestnik).)

Predlogu "nad" sledi orodnik.

Razočaran sem nad tabo/teboj.

Ne pa: "Razočaran sem nad tebi."
death666
# 17.01.2018 ob 17:35
Ne bom pametoval o slovnici, ker nisem ravno najboljši v tem, me pa zanima. Moram pa pohvaliti vaše članke, prav tako komentarje. Vedno zanimivo čtivo!
asalobir
# 17.01.2018 ob 14:31
@Javorina

Prosim na sredini stavka ločimo z vejico, primer: "Prinesi mi, prosim, kozarec vode." Prosim ločimo z vejico tudi na začetku stavka, primer: "Prosim, pridi sem."

Za recimo velja enako pravilo, kot je navedeno zgoraj za denimo/na primer.

Zgleda pa raje zamenjajte z videti je. :)

Tako je, pravilno je "biti razočaran nad nekom/nečim".
Javorovina
# 17.01.2018 ob 14:09
Kot ostaja kot, razen če imate v mislih morda "Cote d´Azur" :))
Ali pa Vrata, Kot, Krma in to ... :) Če ne bi bile doline, temveč vzpetine, bi se verjetno reklo "s Kota". Wikipedija navaja 9 naselij z imenom Kot in še eno naselje "Koti" ("iz Kotov"?). Zabavno. Spomnila pa sem se tudi na Staretovo izjavo "Grk Kotom". :)
kasandra
# 17.01.2018 ob 13:51
@assalobir
Tukaj:
Kako bi denimo najlažje dokazali, da Zemlja kroži okoli Sonca?
kasandra
# 17.01.2018 ob 13:50
@Javorovina
Ja, znano mi je, kaj meni SSKJ, pa nekako ne gre v mojo ubogo logiko. Kot ostaja kot, razen če imate v mislih morda "Cote d´Azur" :))
Javorovina
# 17.01.2018 ob 13:44
Še en primer: "mislim". Besedo kot mašilo uporabljam v neuradnem sporazumevanju, vejice ne pišem dosledno, tega sem se zdaj zavedla. Včasih tako, drugič drugače, mislim odvisno od priložnosti. Mislim, če pa bi jo uporabila v uradnem tekstu (čeprav je ne bi), pa bi se mi edino pravilno zdelo pisati vejico.
Javorovina
# 17.01.2018 ob 13:33
Dve (pod)vprašanji.

Če se "na primer/denimo" pojavlja v povedi le v poudarjalni vlogi ali kot mašilo, vejica ni potrebna.

Podobno velja za "recimo"? Kaj pa "prosim"? Jaz recimo pri "recimo" pogosto ne pišem vejice, pri "prosim" pa jo pišem striktno, zato, prosim, odgovorite, ali je poudarjalna/mašilna vloga arbitrarno določena ali pa gre, vse kaže, skoraj vedno za pomen "na primer".

Še dva primera: "pomislimo", "zgleda". Vejica se ne opušča, pomen ni "na primer". Ali obstaja poudarjalna/mašilna beseda (glagol), kjer se opušča vejica, pomen pa ni "na primer"? Mogoče "zgleda" na začetku povedi? To je, zgleda, kar zabavna tema. Zgleda je to kar zabavna tema? Zgleda, je to kar zabavna tema. Pravilno se (mi) zdi uporabiti vejico.

Lahko navedete primer z "razočaran z/s", ki ga imate v mislih?
Sicer je "biti razočaran nad nekom", ki ga navajate, pravilna oblika.


http://4d.rtvslo.si/arhiv/sport/17444151
1 (RAZOČARAN Z UVODOM V SEZONO)
Razočaran z orodnikom je torej vedno narobe?
_turing
# 17.01.2018 ob 11:44
Tudi sam se čudim temu, da je pasiv proti aktiv kot matematika proti fiziki. Kaj bi to pomenilo? Fizika je najbolj matematična naravoslovna veda in veliko motivacije za razvoj matematike je prišlo od fizike. Med njima ni nobenega "nasprotja".
Otman
# 17.01.2018 ob 10:49
Najlepša hvala.
asalobir
# 17.01.2018 ob 10:36
@kurirka

V naslovu smo uporabili "napisan", kar je trpna oblika, o čemer govorimo v članku (v naslovu smo želeli poudariti "napisan", ne pa "Medvedek Pu").
asalobir
# 17.01.2018 ob 08:56
@luckyss

Kot smo že navedli, se izraz v prvem delu omenja v povezavi z Aristotelom.

Za utrpeti sicer SSKJ2 navaja naslednje:
1. oddati, izgubiti kaj od svojega brez večjih negativnih posledic: vprašali so ga, koliko delavcev bi lahko utrpel; te knjige ne morem utrpeti; dal vam bom toliko, kolikor lahko utrpim / nekaj evrov bo že vsak utrpel
2. postati deležen česa negativnega, neprijetnega: četa je utrpela velike izgube; utrpeti precejšnjo škodo; publ. utrpeli so različne nevšečnosti

Utrpevati sicer pomeni večkrat utrpeti.
1a34
# 17.01.2018 ob 08:16
Pocasnost je privilegij umirjenih in preudarnih.
Kar je dober nasvet za vse nas v teh malce bolj vrocicnih casih, ne glede na to, da zaradi posledicne zveznosti (neskokovitosti) nase aktivnosti morda na prvi pogled ne zgleda, da se premikamo naprej.
Mala princeska
# 18.01.2018 ob 18:25
Kdor je kdaj z obcutkom prebral Medvedka Puja bi morda lahko nasel povezavo med C. Robinom, ki aktivno hodi po domacih stopnicah, za sabo pa za eno nogo vlece plisastega med rdka. Morda je treba napisati, da je ta medvedek pasiven ... ali se ne da zapolnoti vrzeli, o kateri ste sami naceli debato? v naslednjem poglavju pa seveda ozivi oz. antropomorfno dobi vse cloveske lastnosti- tudi tiste, za katere se dozdeva, da jih tega foruma ne poznajo. Ko bi le ostalo samo pri bralcih ... v glavnem, da imamo Puja
Mala princeska
# 18.01.2018 ob 18:18
Pa kaj te clanke res berejo ljudje, ki potrebujejo dodatno razlago o Aristotelu ali Medvedku Puju? Mislim, da so to v osnovi jezikovni clanki in ne filozofski ali literarni prispevki ... Zahtevajo pac bralca, ki zna sam ali s svojo domisljijo ali znanjem zapolniti vsaj neslovnicne vrzeli. Bo pac treba prebrati obnovo Puja, ali knjigo prebrati - najbolje kar v izvirniku ...
Javorovina
# 18.01.2018 ob 17:39
Predlogu "nad" sledi orodnik.
Joj, res je.
Dilema je bila samo med dvema predlogoma, jaz sem ves čas pisanja komentarjev imela v glavi dva sklona (kot da če ni s/z, potem tudi orodnik ni).
velenjcan
# 18.01.2018 ob 10:15
Hočem reči, sa sem razočarana skupaj z neko osebo, ki je prav tako razočarana kot jaz - da ne bo nesporazumov.

Ja, ni problema, ampak šlo je za pomen 'biti razočaran nad nekom', ne v družbi oz. skupaj z njim/njo.
kasandra
# 17.01.2018 ob 19:28
Hočem reči, sa sem razočarana skupaj z neko osebo, ki je prav tako razočarana kot jaz - da ne bo nesporazumov.
kasandra
# 17.01.2018 ob 19:26
Haaloo, dragi Velenjčan, seveda sem lahko razočarana z njim ali brez njega, torej z neko osebo ali brez nje. Rezultat pa ne more biti razočaran. Lahko pa smo razočarani nad rezultatom in nismo zadovoljni z njim.
Javorovina
# 17.01.2018 ob 19:24
Npr.
Bili so razočarani z njim
ali
Bili so razočarani z rezultatom.


Iz zadnjega odgovora sledi, da je "razočaran z/s" narobe.

Tako je, pravilno je "biti razočaran nad nekom/nečim".

(Čeprav je to lapsus, moralo bi pisati "biti razočaran nad nekom/nečem" (mestnik).)
velenjcan
# 17.01.2018 ob 17:32
asalobir
# 17.01.2018 ob 11:07
Prijavi neprimerno vsebino
@velenjcan
Lahko navedete primer z "razočaran z/s", ki ga imate v mislih?
Sicer je "biti razočaran nad nekom", ki ga navajate, pravilna oblika.


Npr.
Bili so razočarani z njim
ali
Bili so razočarani z rezultatom.
asalobir
# 17.01.2018 ob 13:27
@kasandra

SSKJ2 navaja z zornega kota, ne iz.

Kje ste pa izbrskali primer "laže/lažje"?
asalobir
# 17.01.2018 ob 11:07
@velenjcan

Lahko navedete primer z "razočaran z/s", ki ga imate v mislih?
Sicer je "biti razočaran nad nekom", ki ga navajate, pravilna oblika.
frane
# 17.01.2018 ob 10:21
Stari so imeli prav.
Kar trpim, ko včasih poslušam policijsko kroniko na radiu.
jensen
# 17.01.2018 ob 09:02
Res pa, da govoriti ni prehoden glagol.
jensen
# 17.01.2018 ob 08:56
Ampak "Govori se o stavki" se mi pa res zdi precej "trpno", čeprav se besedno zvezo "govoriti se" tako pogosto uporablja.

Pasiv se res odločno preveč uporablja. Nekoč sem prejel neki dopis, kjer je pisalo: "XY se imenuje za ...". Kdo? Jaz sam, drugi?
1a34
# 17.01.2018 ob 08:21
Tako da pocasi se dalec pride.
Hitro se pa se cevelj ne obuje.
kasandra
# 17.01.2018 ob 13:19
... ostaja stvar zornega kota, IZ katerega gledamo svet ...
... bi rekla, saj smo v kotu in ne na kotu.
In: dandanes očitno nikomur ni več mar za razliko med "laže" in "lažje".
kurirka
# 17.01.2018 ob 10:33
Razen, če je mišljen v zadnjih dveh vrsticah...no ja. In zato naslov?

Gremyus, prijetna in zabavna osvežitev gromozanske slovnične teže... :-)))
kurirka
# 17.01.2018 ob 10:24
In kje je kaj o medvedu Puju, razen v naslovu???
Otman
# 17.01.2018 ob 10:13
To so denimo tisti ...

Zakaj denimo ne obdan z vejicama? Ali ne gre za vrinjen stavek?
luckyss
# 17.01.2018 ob 07:46
Ne mešajte utrpeti in otrpeti....
Lahko utrpimo škodo in zaradi tega otrpimo ali otrpnemo od strahu...
Utrpevanja kot nasprotno delovanju pa v slovenščini še nisem zasledil...
No, morda se tudi motim ;)
asalobir
# 17.01.2018 ob 09:47
@maher

Prevajanje verzov zahteva zelo veliko časa, raziskovanja in žongliranja z besedami, če želimo poiskati optimalno rešitev.
Primer smo izbrali zgolj za ponazoritev teorije.
luckyss
# 17.01.2018 ob 08:34
@asalobir
Torej...
Ali bo RZS utrpevala samovoljo sodnikov ali pa bo naredila ustrezne korake...?!
Meni ne zveni najbolje ..;)
gremyus
# 17.01.2018 ob 07:05
Jest mislim da so/ste s to slovenščino zakompliciral življenja do konca. Ne samo sebi, ampak tudi nam. Včasih se sprašujem, ali slavisti to delajo namerno, ali pa pač nimajo kaj delat, pa se žogajo in premetavajo gramatiko. Njihov glavni moto je očitno: "Zakaj narediti enostavno, če se da komplicirat." Tole sem prebral: "Ločnica med aktivnim in pasivnim vsekakor ostaja stvar zornega kota, s katerega gledamo na svet … Medved, zver, ki večino zime prespi, je lahko seveda medvedek, odvisen od volje otroka ali stisnjen v kot postelje, in hkrati aktivno delujoča osebnost, ki rada spi, se sladka in zmore oživiti prave vrednote v ljudeh." In skoraj zaspal... zeh zeh.
Izbor
Beremo
link
"Pridnost" je precenjena: feministične pravljice za upornice in revolucionarke prihodnosti
34
24. maj 2018 ob 17:09 V slovenskem prevodu je izšla zbirka "pravljic", ki pometejo z vsemi stereotipi o princeskah v rožnatih tutujih in njihovih princih na belih konjih.
Več novic ...
Kazalo