Zelo preproste ograje dopolnjujejo iskrive miniature Jakova Brdarja, ki namigujejo na to, kaj se prodaja v 'lopah' ob Ljubljanici. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Zelo preproste ograje dopolnjujejo iskrive miniature Jakova Brdarja, ki namigujejo na to, kaj se prodaja v 'lopah' ob Ljubljanici. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Mesarski most
Gradnjo Mesarskega mostu kot najbolj monumentalnega poudarka osrednje ljubljanske tržnice je predvidel že Jože Plečnik. Foto: MMC RTV SLO/P. B.
Mesarski most
Vstop na most s Petkovškovega nabrežja sledi estetski liniji ureditve nabrežij Ljubljanice in v klančinah, ki presekajo stopnišče, spominja na ureditev Dvornega trga. Foto: MMC RTV SLO/P. B.

O novem mostu sicer ne moremo govoriti kot o dovršitvi Plečnikove arhitekturno-urbanistične vizije osrednje ljubljanske tržnice. Plečnikov mesarski most bi bil monumentalni poudarek kompozicije, ki povezuje Tromostovje in Zmajski most. Bil bi znatno višji od tržnice in njegovi oboki bi, kot piše Peter Krečič, segali nad višino njihovega arkadnega venca. Most bi bil pravzaprav prečni moment racionalne in monumentalne zasnove tržnice in bil bi odločna gesta, ki bi narekovala izvedbo nove urbanistične linije, "prebitje stavbne fronte Petkovškovega nabrežja v območju Ajdovega zrna in izpeljavo prometa na Kolodvorsko ulico".

Nemonumentalna antiteza Plečnikovi liniji
Za Mesarski most, s kakršnim so na javnem natečaju Mestne občine Ljubljana zmagali arhitekti iz biroja ATELIERarhitekti, bi lahko rekli, da je v bistvu antiteza Plečnikovi viziji mostu. Po zanimivem vhodu na most, ki ga zaznamuje s klančinami presekano stopnišče, v katerem lahko prepoznamo nadaljevanje estetske poteze v urejanju nabrežij Ljubljanice in Dvornega trga po načrtih Mateja in Vesne Vozlič, se most nadaljuje enostavno in zaradi skoraj intimne ograje skoraj preveč preprosto, da bi pariral loku tržnic ob Ljubljanici. Nemonumentalnost še poudarja odločitev arhitektov, da robna pasova mostne površine oblikujejo v steklu, česar namen je bila dematerializacija mostu.
Iskrivi in dramatični kipi Jakova Brdarja
Značaj in prepoznavnost mostu pa bo zagotovo oblikoval skulpturni program Jakova Brdarja. Podobno kot v iskrivem oblikovanju tal prehoda med Mestnim trgom in Cankarjevim obrežjem oziroma Ključavničarske ulice Brdar z drobnimi poudarki, tokrat v podobi bronastih školjk in žab, most naredi skoraj za kuliso neke pravljične zgodbe; to je zgodba o dogajanju v tržničnih 'nišah', kjer domujejo ... mesarji. Glavni akterji so seveda veliki in dramatični Brdarjevi kipi. Od Adama in Eve ob vstopu na most pri tržnici prek Satira na sredi mostu do velikega kipa Prometeja ob Petkovškovem nabrežju.
Še nekaj tehničnih podatkov
Jeklena konstrukcija mostu, katere statiko je preverjal gradbeni inženir Tomaž Habič, ima razpon 33 metrov, most pa je širok 17,3 metre. Robna pasova mostne površine sta izdelana v troslojnem varnostnem steklu skupne debeline 39 milimetrov z izvedeno protizdrsno zašpčito. Za osrednji del mostu, nastopni stopnišči in monolitne klade na Petkovškovem obrežju so uporabili pohorski tonalit, kar sicer velja tudi za vse druge parterne ureditve javnih površin ljubljanskih ulic. Postavitev mostu je stala 2,9 milijona evrov.
Ljubljanica kot ljubljanska razvojna os
Ko si ogledujete most, poglejte tudi pod njega. V kleti tržnice, ki je dostopna tudi z južnega korena mostu, zagledamo prodajalno kart za rečni promet. Ob tem se lahko vprašamo, ali bo Ljubljanica zares kdaj spet postala tudi prometna žila in tako še bolj poudarjeno ena izmed poglavitnih osi v razvoju Ljubljane, za kar jo je imel tudi Plečnik. Vsaj v trenutnih projektih mestne oblasti, ki med drugim predvidevajo še sprehajalne poti ob strugi Ljubljanice ob Bregu, se zdi, da mesto sledi Plečnikovi miselni liniji. Vanjo tudi z načrtovanima obnovama Roga in Cukrarne vključuje širjenje mestnega središča ob Ljubljanici proti vzhodu.